Kako deluje tempomat?
Tempomat se vam morda zdi preprosta funkcija, ki vozniku pomaga vzdrževati stalno hitrost. Toda sodobne različice zmorejo še veliko več.
24. 10. 2024 Škodin svetRazlične rešitve za vzdrževanje stalne hitrosti so le nekoliko mlajše od avtomobilov samih. Prvič so se pojavile že v začetku 20. stoletja! Sodobni tempomati, kot jih poznamo danes, pa imajo svoje zametke v 40. letih prejšnjega stoletja, vendar so se razširili šele v zadnjih desetletjih, ko dobivajo sistemi za pomoč vozniku vedno večji pomen. Sistemi vzdrževanja stalne hitrosti so tako v zadnjem času doživeli bliskovit razvoj.
Od običajnega tempomata, kjer avtomobil zgolj vzdržuje nastavljeno hitrost, je razvoj hitro pripeljal do prilagodljivega tempomata (ACC), ki lahko za vzdrževanje razdalje do vozila spredaj uporablja radar ali kamere. Razvoj je nato pripeljal do »pametnejšega« predvidevalnega ali prediktivnega prilagodljivega tempomata in drugih rešitev, ki so že na obzorju.
Prva Škoda z možnostjo tempomata je bila prva generacija Octavie.
V avtomobilih znamke Škoda se je tempomat prvič pojavil v prvi generaciji Octavie v modelnem letu 1999. Prilagodljivi tempomat, bistveno bolj zapletena in dražja naprava, je prišla na seznam opreme leta 2013, ponovno v modelu Octavia, tokrat v tretji generaciji. Prenovljeni Superb iz leta 2019 pa je bil prvi avtomobil, ki je dobil prediktivni prilagodljivi tempomat.
Niso vsi tempomati enaki
Kar zadeva tehnologijo, ločijo strokovnjaki med klasičnim tempomatom in različnimi oblikami prilagodljivega tempomata. »Klasični tempomat je del krmilne enote motorja in ima preprosto funkcijo, pri kateri enota nadzoruje motor in poskuša vzdrževati stalno hitrost avtomobila,« pojasnjuje Ondřej Sychrovský, ki pri Škodi dela na razvoju tempomata. "Ta klasični sistem ni povezan z zavorami. Če mora torej vzdrževati hitrost pri vožnji navzdol, lahko to stori le z zaviranjem motorja," dodaja.
Prilagodljivi tempomat ohranja razdaljo do spredaj vozečega avtomobila, ne da bi bilo vozniku treba pritisniti na plin ali zavoro.
Prilagodljivi tempomat je pametnejši. Njegovo funkcijo opravlja sprednja radarska krmilna enota, ki je bistvena komponenta prilagodljivega tempomata. Ta enota je povezana z drugimi sistemi avtomobila. »Lahko zavira z motorjem ali z zavorami, pospešuje, v primeru samodejnega menjalnika pa seveda skrbi tudi za prestavljanje,« pravi Sychrovský. S temi posegi ne poskuša le vzdrževati konstantne nastavljene hitrosti, ampak tudi konstantno oddaljenost od spredaj vozečega avtomobila. Če je spredaj vozeči avto počasnejši od nastavljene hitrosti, se tempomat samodejno upočasni. Ko avto pred vami pospeši, pospeši tudi vaš avto.
Prilagodljivi tempomat uporablja podatke iz radarja in kamere.
Danes je običajno, da prilagodljivi tempomat ne uporablja samo radarskih podatkov, ampak tudi podatke večnamenske avtomobilske kamere. "Radar je boljši pri sledenju premikajočih se predmetov in izračunavanju razdalje, medtem ko je kamera boljša za mirujoče objekte in določanje kotov ter razporejanje objektov na prometne pasove," pojasnjuje Ondřej Sychrovský in dodaja, da so za učinkovito delovanje tempomata potrebni podatki iz obeh senzorjev. Zahvaljujoč tej fuziji podatkov lahko sistemi prilagodljivega tempomata zdaj obvladujejo ne le vožnje v prometnih zastojih, ko se avtomobili pogosto ustavijo, ampak lahko reagirajo tudi na stoječa vozila.
Vse pametnejši
Kamera je tista, ki skupaj z drugimi viri podatkov omogoča, da tempomat opravlja še dodatne funkcije. Prediktivni prilagodljivi tempomat potrebuje slikovne podatke iz kamere, pa tudi podatke zemljevida v navigacijskem sistemu. Tako se lahko odzove na trenutne omejitve hitrosti in vnaprej ve, kje se začne naselje in kje je ovinek. Nadzorna logika nato izračuna, kdaj mora začeti zmanjševati hitrost, da avtomobilu zagotovi varno vožnjo skozi ovinek ali vstopi v naseljeno območje z dovoljeno hitrostjo.
Prediktivni prilagodljivi tempomat sodeluje z navigacijskim sistemom in kamero, ki 'bere' prometne znake.
Druga možna funkcionalna razširitev tempomata je kooperativni prilagodljivi tempomat. Ta ima vse funkcije prediktivnega ACC, sprejema pa tudi podatke iz komunikacijskih sistemov, ki omogočajo izmenjavo podatkov med vozili (V2V, vehicle-to-vehicle) ter med vozili in infrastrukturo (V2I, vehicle-to-infrastructure). Posledično lahko tempomat prejme opozorilo o zastoju pred vami in začne upočasnjevati, še preden številni senzorji vozila zaznajo stoječ promet. Prav tako lahko upravlja dve vozili, ki se udobno vozita v tandemu, če lahko avtomobila medsebojno komunicirata. Trenutno je le nekaj avtomobilov, ki to zmorejo – sistemi so še v razvoju in v prihodnosti jih bomo videli tudi v modelih znamke Škoda.
To je dokaz, kako hitro se stvari zdaj spreminjajo na prej razmeroma stabilnem področju razvoja tempomata. "Za tempomat na primer ni posebne zakonodaje, vendar ga Euro NCAP že podrobno testira in ocenjuje, kako se odziva na specifične situacije," poudarja Sychrovský. Zato ga želijo proizvajalci avtomobilov še naprej izboljševati. "Želimo ga narediti bolj zanesljivega, robustnejšega, enostavnejšega za uporabo in varnejšega," pravi. Škoda uporablja rešitev, ki je del platforme koncerna Volkswagen, vendar se mora češki avtomobilski proizvajalec ukvarjati tako z vgradnjo vseh potrebnih komponent kot s strogim testiranjem, pa tudi s sistemom za upravljanje tempomata.
Regulator tempomata v modelu Škoda Scala
