Vas zanima, kako po svetu nastanejo registrske oznake avtomobilov in kaj posamezne številke in črke pomenijo v različnih državah?
Ker vse ceste menda vodijo v Rim, začnimo z dešifriranjem registrskih tablic kar v Italiji, deželi odlične hrane, elegantnih oblačil in seveda hitrih avtomobilov.
1. ITALIJA
Ali ste vedeli, da so v zgodnjih časih avtomobilizma Italijani lahko kar sami naredili registrske tablice? Ali da je bilo v Italiji nekoč mesto, kjer je bilo na tablici obvezno ime lastnika vozila? Preberite si podrobnosti in izvedeli boste tudi, kakšna je registrska oznaka "papamobila", papeževega vozila.
V mestih levo, na deželi desno
V Italiji so se prve registrske tablice pojavile leta 1897, ko je bil sprejet zakon o njihovi obvezni rabi v prometu. Že leto pozneje so v Milanu sprejeli predpis, po katerem je moral imeti vsak milanski avtomobil na tablici ob številki obvezno navedeno tudi ime lastnika. Registrska tablica je bila nameščena na levo stran vozila, saj so v italijanskih mestih takrat vozili po levi - na podeželju pa po desni. V mestih se je po desni strani začelo voziti šele okoli leta 1920.
Leta 1901 je v veljavo stopil kraljevi ukaz, s katerim je postala obvezna raba registrskih tablic na zadku vozila. Na tablici so bili navedeni polno ime regije lastnika in številska kombinacija, tablico pa je moral narediti kar lastnik sam. Kakih posebnih pravil glede izdelave ni bilo, zadostovalo je, da se je napis na pločevini jasno videl. Vsaka tablica je bila tako pravi unikat in prav nič nenavadno ni bilo, da si je lastnik kdaj pa kdaj iz samega dolgčasa naredil novo. Do danes sta se ohranili le dve, Genova 83 in Padova 2, ki ju je občasno mogoče videti v muzejih.
Univerzalna tablica
Naslednji mejnik je pomenilo leto 1905, ko so v Italiji uvedli univerzalno tablico, visoko osem centimetrov, z belim ozadjem. A lastniki so jih še naprej lahko izdelovali sami in posamezniki so kombinacije kar narisali na avto ali jih celo izdolbli vanj.
Od leta 1927 do 1985 so imele italijanske registrske tablice bele črke na črni podlagi, na njih so bile navedene tudi province. Malih sprednjih se gotovo spomnite iz kakšnih filmov, v primerjavi z zadnjimi so bile precej majhne in so v višino merile le šest centimetrov - za primerjavo, danes merijo 11 centimetrov.
Sedanji sistem so v Italiji uvedli leta 1994, kombinacija pa je sestavljena iz sedmih črk in številk v formatu ČČ ŠŠŠ ČČ (Č - črka, Š - številka). Prvemu paru črk sledi majhen italijanski grb, na ta način pa so pri naših zahodnih sosedih prvič opustili oznako provinc. Sistem pri voznikih ni bil dobro sprejet, zato lahko od leta 1999 po svoji želji na tablico dodajo tudi oznako province. Zaradi tega so na tablice dodali dve modri obrobi, na levi je EU krog zlatih zvezd in mednarodna oznaka za Italijo (I), na desni strani pa je na voljo več možnosti. Obvezen je rumen krog, v katerem je lahko navedeno leto registracije, pod njim pa je lahko izpisana kodna oznaka province. Ponavadi je ta sestavljena iz dveh črk, izjema je Rim, ki je izpisan z vsemi črkami (Roma). Registrske tablice so večinoma pravokotne oblike, kvadratne pa se začnejo s črko Z.
Izjeme
Ob tem je v Italiji še nekaj posebnih tablic, kot so denimo vojaške (EI - Esercito Italiano), gasilske (VF - Vigili del Fuoco), diplomatske (CC in CD) ali policijske (Polizia, napisano z rdečo). Če vas pot zanese v Rim pa boste gotovo uzrli še prav posebne tablice, ki jih uporabljajo v Vatikanu. Slednje imajo črne črke na beli podlagi, pri čemer oznaka CV pripada zasebnim vozilom, SCV pa vladnim. Brez izjeme seveda ne gre, najbolj pomembno vozilo v vsem Vatikanu, papamobil, ima na tablici z rdečimi črkami izpisano SCV 1.
2. FRANCIJA
Ste radovedni, kaj pomenijo registrske oznake na avtomobilih, ki se vozijo mimo Eifflovega stolpa in Slavoloka zmage? Vas zanima, katera dežela je Franciji služila kot primer za sedanji sistem oznak? In kaj ima z vsem skupaj Ludvik XVI.? Vse piše spodaj! Dobrodošli v Francijo, deželo žandarjev iz St.Tropeza, hitrih taksistov iz Marseilla, brezkompromisnih policistov iz Pariza in seveda Fantomasovega letečega avtomobila!
Predhodnice na kočijah
Morda se sliši neverjetno, a prve predhodnice sodobnih registrskih tablic so se v Franciji pojavile že leta 1783, ko je kralj Ludvik XVI. pariškim kočijažem ukazal, naj na kočije namestijo značke s svojim imenom in naslovom. S tem je na pariških ulicah želel predvsem zmanjšati kriminal. Pozneje, pisalo se je leto 1901, je bil v Franciji uveden državni sistem številčnih tablic. Do leta 1992 so bile kombinacije na črni podlagi izpisane z belimi ali srebrnimi črkami, barvna kombinacija pa je na voljo še danes - a le za starodobnike.
In danes?
Sedanji sistem na registrskih tablicah so Francozi uvedli leta 2009, navdih pa poiskali kar v sosednji Italiji. Uvedli so ga za poenostavitev samega sistema označevanja, pa tudi zato, da bi zmanjšali krajo in preprodajo ukradenih vozil. Tako sprednja kot zadnja tablica sta enaki in imata kombinacije izpisane s črnimi črkami na beli podlagi (prej so imeli na zadnjih črne črke na rumeni podlagi). Na levi strani je tako modra obroba z mednarodno oznako Francije (F) in EU krogom zlatih zvezd. Na desni strani je prav tako modra obroba, kjer je na vrhu grb ene izmed 18 francoskih regij, pod njim pa dvoštevilčna kombinacija posameznega departmaja. Najbolj znana številka je 75, ki pripada Parizu.
Zanimivo je, da regijo in departma po lastni želji izbere prvi lastnik vozila, kombinacija pa ni povezana s tem, kje je vozilo dejansko registrirano. Gre za samostojno odločitev prvega lastnika, ista tablica pa vozilo spremlja od prve prodaje pa vse do konca njegove uporabe.
Enako kot v Italiji je kombinacija sestavljena iz sedmih črk in številk v formatu ČČ ŠŠŠ ČČ (Č - črka, Š - številka), sistem pa je povsem neodvisen od regije in departmaja. Lastnik si ob prvi registraciji tako izbere poljubno kombinacijo, prva je tako AA-001-AA, nato se dodajajo številke (AA-999-AA) in menjajo črke vse do ZZ-999-ZZ. Edina prepovedana kombinacija je SS (sklicevanje na nacistični SS), na tablicah pa prav tako ni črk I, O in U, saj bi jih lahko zamenjali s številkama 1 in 0 ter črko V. Skupaj je tako na voljo 280 milijonov kombinacij, sistem pa bi ob ocenjeni prodaji treh milijonov vozil letno zadostoval za 80 let.
Izjeme
Tudi Francozi poznajo nekaj izjem (policija, vojska, vlada, začasno registrirana in diplomatska vozila), razočarani pa bodo vsi tisti, ki bi si zaželeli registrsko oznako po želji - francoski sistem tega namreč ne pozna.
3. KITAJSKA
Katera pravila urejajo sistem registrskih številk v najbolj naseljeni državi na svetu? Zakaj ljudje v Šanghaju pogosto plačajo več za svojo registrsko številko kot za avto? In kako deluje loterija na registrskih tablicah v Pekingu? Berite dalje!
Ogromno avtomobilov, malo tablic
Kitajska z 1,4 milijarde ljudi velja za državo z največ prebivalci. In ti prebivalci so lačni avtomobilov. Lani so jih tam prodali več kot 28 milijonov. Čeprav so te številke za Slovenca skorajda nepredstavljive, pa njihov sistem registrskih oznak shaja z vsega sedmimi znaki. Kako je to mogoče?
No, v resnici je podatek nekoliko zavajujoč, saj je prvi znak kitajski in ima lahko katero koli od več kot 30 različnih oblik. Glavni razlog za razmeroma majhno število kombinacij, s katerimi lahko shajajo Kitajci, pa tiči drugje: v omejitvi števila izdanih tablic v največjih mestih.
Leta 2004 je bilo v Pekingu in Šanghaju registriranih približno dva milijona avtomobilov. Do leta 2010 je bilo v Pekingu 4,8 milijona avtomobilov, v Šanghaju pa le 3,1 milijona. Šanghaj namreč že od leta 1994 omejuje število razpoložljivih registrskih tablic in jih izdaja prek sistema ponudb. Ker povpraševanje večkrat presega ponudbo, cene tablic naraščajo. V začetku leta 2018 je tako 11 tisoč ponujenih tablic pritegnilo več kot 220 tisoč ponudb, cena na dražbi pa je znašala skoraj 13 tisoč evrov, kar je več kot stane kak domač avtomobil.
Tudi Peking je omejil število izdanih tablic, vendar je s tem čakal do leta 2011. Omejitev je bila uvedena predvsem kot odziv na prenatrpane ceste in zadušljiv smog, ki se je nad mestom dvigoval več kot polovico leta. Za razliko od Šanghaja se je Peking odločil, da bo vsaka dva meseca organiziral javno loterijo. Tablice so zato v Pekingu cenovno ugodnejše kot v Šanghaju, vendar se verjetnost, da jo bo lastnik dejansko dobil, hitro zmanjšuje - prosilcev je enostavno preveč, verjetnost pa je padla na vsega 0,2 odstotka.
Črni trg
Položaj je le nekoliko boljši pri elektrificiranih modelih, ki vključujejo priključne hibride, električna vozila in vozila na gorivne celice, vendar čakalna doba znaša skoraj osem let. Nekatera mesta so se odločila za tretjo pot, ki združuje loterijo in dražbo. V praksi to pomeni, da nekatere tablice prodajo na dražbi, ostale pa dajo v žreb. A zapletov za Kitajce v največjih mestih s tem ni konec: kdor želi kupiti avto, mora najprej imeti tablice. Ker so te prenosljive, je vse skupaj ustvarilo črni trg z registrskimi tablicami. Nekateri jih (nelegalno) posojajo in se celo navidez poročajo, saj je poročenim parom med seboj dovoljeno prenašati tablice.
In kako sploh izgledajo kitajske tablice?
Trenutni format je bil prvič predstavljen leta 1992, posodobljen pa leta 2007. Tablice za osebna vozila vsebujejo bele črke - običajno sedem znakov - na svetlo modrem ozadju. Prvi znak je kitajski in označuje eno od pokrajin. Sledi latinska črka, ki označuje eno od območij v provinci. Nekatere pokrajine (na primer Peking) uporabljajo tudi posebne pismenke, da izpostavijo taksije, policijske avtomobile in zaposlene v nekaterih državnih institucijah. Sledi pet znakov, ki sestavljajo edinstveno oznako. Sprva so bile uporabljene le številke, a ker so bile v nekaterih provincah uporabljene že vse številčne kombinacije, so bile poleg številk uvedene tudi črke. Kombinacijo znakov naključno ustvari računalnik.
Leta 2002 je bil v nekaterih mestih preizkušen nov sistem personalizacije tablic, vendar je bil zelo kratkotrajen. Prilagojene tablice bi lahko imele enega od treh obrazcev za edinstveno oznako vozila (pri čemer znaka za pokrajino in črke za podregijo ni bilo mogoče spremeniti): ŠŠŠ-ŠŠŠ, ŠŠŠ-ČČČ ali ČČČ-ŠŠŠ (pri čemer Š pomeni številko in Č črko). Čeprav so nekatere kombinacije prepovedane (npr. "CHN" za Kitajsko), so bile dovoljene mnoge druge - na primer LRK, ZDA in SEX. Ta sistem je bil kmalu ukinjen in nadomeščen z originalnim iz leta 1992.
Ločen sistem
Hong Kong in Macao sta kot posebni administrativni regiji v kitajskem sistemu številskih tablic izločena. Oba imata svoj sistem, kar odraža njuno kolonialno preteklost (Hong Kong je pripadal Veliki Britaniji in Macao Portugalski). Državljani teh provinc, ki se želijo z avtomobilom voziti po celinski Kitajski, pa morajo zaprositi za kitajsko tablico. In obratno, ko želijo državljani kitajske celine obiskati Hong Kong ali Macao, morajo zaprositi za lokalno tablico. Kitajske tablice avtomobilov iz Hong Konga in Macaa imajo tudi svoj poseben format - belo črko na črnem ozadju.
4. RUSIJA
Kako deluje sistem registrskih oznak v največji državi na svetu? In kako lahko tudi ljudje, ki ne znajo cirilice, z lahkoto preberejo ruske tablice? Koliko regionalnih oznak ima Moskva? Pred vami je članek, ki pozna vse odgovore.
Velika Rusija
Le za predstavo, kako velika je Rusija v resnici: Evropa brez nje meri okoli šest milijonov kvadratnih kilometrov, Rusija sama pa 17 milijonov, kar je skoraj trikrat več. Njena velikost in upravna ureditev sta razvidni tudi iz sistema, ki se uporablja za registrske oznake vozil. Veljavna ustava rusko ozemlje namreč deli na 85 samoupravnih enot, ki so v obliki republik, regij, pokrajin ("provinc" ali "con") in zveznih mest. Vsaka od teh enot ima svojo regionalno oznako, zato obstaja 85 osnovnih oznak ter posebna koda za označevanje krajev, ki ležijo zunaj ruskega ozemlja, vendar so pod njegovim nadzorom, na primer Bajkonur v Kazahstanu.
Na običajnih ruskih tablicah so črne črke na belem ozadju, registrska oznaka pa je sestavljena iz osmih ali devetih znakov. V prvem delu tablice je ena črka, sledijo tri številke in nato še dve črki. Znaki skupaj označujejo serijo, številke pa pomenijo serijsko številko. Zanimivo je, da se uporabljajo samo črke cirilice, ki so podobne črkam v latinici. Skupaj jih je 12: A, B, Е, К, М, Н, О, Р, С, Т, Y in Х, njihov cilj pa je olajšati branje ruskih registrskih tablic v tujini. Na desni strani tablice je v ločenem okviru dvo- ali trimestna oznaka regije, v kateri je bilo vozilo registrirano (oziroma vsaj oznaka kraja prve registracije - zaradi pomanjkanja številčnih kombinacij lahko zdaj tisti, ki opravi nakup rabljenega avtomobila, obdrži originalno registrsko številko), mednarodno oznako za Rusijo (RUS) in rusko zastavo.
Ker je na voljo le 12 črk, ima vsaka regionalna oznaka približno 1,7 milijona kombinacij (12 črk x 1.000 številk x 12 črk x 12 črk). V praksi to vseeno ni dovolj, težavo pa krepi dejstvo, da registrske številke po odstranitvi iz registra ni mogoče ponovno uporabiti. Posamezne regije zato uporabljajo več kot eno dvomestno kodo, čeprav jih prav veliko nima takšnega privilegija (glede na to, da obstaja 86 regij in 99 dvoštevilčnih kombinacij), zato so ponekod pred regionalno kodo začeli dodajati številki 1 in 7.
Primer: Moskva
Tak primer je Moskva, ki je dejansko imela tri dvomestne kode (77, 97 in 99), a niti to ni bilo v skladu s povpraševanjem, zato so začeli dodajati cifre. Zdaj ima Moskva skupno devet regionalnih oznak (prvim trem so se pridružile 177, 197, 199, 777, 797 in 799). Podoben primer sta regija Moskovska oblast (5 oznak: 50, 90, 150, 190, 750) in Sankt Peterburg (4 oznake: 78, 98, 178, 198). Ker je kljub vsemu le vprašanje časa, kdaj tudi to ne bo dovolj, bi po predlogu serijski številki dodali še četrto številko. To bi število možnih kombinacij za vsako regijo z 1,7 milijona povečalo na 17 milijonov.
Izjeme
Tako kot v drugih državah boste tudi na ruskih cestah našli vozila, ki nimajo običajnih tablic. Nestandardne tablice lahko prepoznate po njihovi barvi, večina posebnih tablic tudi nima ruske zastave na desni strani, poleg tega pa je oblikovanje številk pogosto drugačno. Tak primer je tablica s policijsko številko, ki ima bele črke na modrem ozadju in je sestavljena iz ene same črke, s katero je mogoče prepoznati vejo policije. Temu sledijo štirimestna zaporedna številka, regionalna koda in ruska mednarodna oznaka. Vojaške tablice prepoznate po beli črki na črnem ozadju, vozila javnega prevoza(avtobusi, trolejbusi in taksiji) pa uporabljajo črne črke na rumenem ozadju.
Zanimiva značilnost ruskega sistemskih tablic so diplomatske tablice. Številke na diplomatskih tablicah imajo bele črke na rdečem ozadju in se začnejo s trimestno številko, ki označuje eno od držav, s katerimi ima Rusija diplomatske odnose. Številke so dodeljene zaporedno, glede na to, kdaj je ta država vzpostavila diplomatske odnose z Rusijo ali Sovjetsko zvezo: Velika Britanija ima tako številko 001, Nemčija 002, Kanada 003 in ZDA 004. Najvišja številka države je trenutno 170, kar pomeni Grenado, majhno otoško državo v Karibskem morju. Če vidite diplomatsko tablico s številko 141, je to odposlanec Slovenije.
5. NEMČIJA
Kakšna pravila urejajo nemški sistem registrskih tablic? Kako se je spreminjal skozi čas in koliko stane izdelava tablice v Nemčiji? Pozornost namenjamo deželi avtocest brez hitrostne omejitve, slavne policijske enote Cobra 11 in domovine mnogih avtomobilskih znamk.
Poseben postopek
V Nemčiji registrske tablice uporabljajo od leta 1906, prvi sistem, kot ga poznamo danes, pa so uvedli leta 1956 v takratni Zahodni Nemčiji. Že takrat so imeli v mislih morebitno združitev, zato so "rezervirali" posamezne kombinacije črk za vzhodnonemška mesta. L so denimo predvideli za Leipzig. Sčasoma so upi na združitev sicer splahneli, črko L je v 70. letih dobilo malo mesto Lahn, a so pozneje po združitvi zaplet po salomonsko rešili - Leipzig so opremili z L, Lahn pa je dobil LDK.
Ena od posebnosti nemškega sistema je postopek izdaje samih tablic. Teh ne izda upravni organ, ampak lastniku vozila zgolj dodeli dokument z registrsko številko, same tablice pa za okoli 30 evrov izdela zasebnik. Na upravi jih po plačilu takse potem opremijo z nalepko opravljenega tehničnega pregleda in zvezne dežele.
Običajne nemške registrske tablice imajo črne črke na beli podlagi, na levi strani pa je modra obroba z mednarodno oznako Nemčije (D) in EU zlatim krogom zvezd. Na tablici je lahko do osem črk in številk, ki so optično razdeljene na tri dele. Prva kombinacija (od ene do treh črk) pripada mestu oziroma okrožju, kjer je vozilo registrirano, in večje kot je mesto, manj črk ima (B za Berlin, M za Munchen, F za Frankfurt … ). Pri tem ne gre za kazanje mišic, ampak za praktično rešitev, saj več kot je prostora na tablici, več drugih črk gre nanjo in s tem je možno večje število kombinacij.
Oznaki mesta oziroma okrožja sledita upravni nalepki, nato pa kombinacija ene ali dveh črk ter ene do štirih številk. Zelo pomemben je format zapisa in dosledno upoštevanje sklopov oziroma raba presledkov, saj S KO 1985 ni enako kot SK O 1985. S namreč pomeni mesto Stuttgart, SK pa pa Saale v okrožju Saxony-Anhalt.
Izjeme
Nemški sistem pri tem dopušča individualne tablice s poljubno izbiro zadnjih šestih črk in številk, na cestah pa boste opazili tudi nekaj posebnih tablic. Električna vozila in priključni hibridi imajo na koncu kombinacij črko E, starodobniki pa na istem mestu črko H. Policijska vozila nosijo oznako BP (Bundespolizei), vojaška pa imajo nemško zastavo namesto evropskih zvezd ter črko Y na začetku. Vozila najvišjih vladnih predstavnikov so opremljena zgolj s številkami, pri čemer je z 0 1 označeno vozilo predsednika, z 0 2 vozilo kanclerja in z 0 3 vozilo zunanjega ministra.
6. VELIKA BRITANIJA
Veste, zakaj so registrske tablice v Veliki Britaniji spredaj bele in zadaj rumene? Ali njihove na prvi pogled nerazumljive kombinacije morda le kaj pomenijo? Za koliko se je prodala najdražja britanska registrska tablica?
Črna, bela, rumena
Pri britanskih registrskih tablicah najprej opazimo njihovo barvno shemo: spredaj je črna na belem ozadju, zadaj pa črna na rumeni podlagi. Ta barvna kombinacija je bila sprejeta leta 1973 (prej so bile črke bele ali srebrne na črni podlagi). Vas zanima, zakaj? Med iskanjem boste naleteli na več bolj ali manj verodostojnih razlag - kot je denimo ta, da bi drugi vozniki vedeli, v katero smer vozi avtomobil, tudi če nima prižganih luči. Ali da rumena barva ne slepi voznikov za vozilom.
Resnica sicer leži nekje drugje. Zakon iz leta 1927 namreč pravi, da zadnje luči avtomobilov ne smejo biti bele, za luč pa velja tudi odsevnik. Ker morajo biti britanske registrske tablice odsevne, jih zakon tudi šteje za luč in te torej na zadnji strani avtomobila ne smejo biti bele. Zanimivo, ko so se ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja začeli prodajati avtomobili z belimi vzvratnimi lučmi, je bila njihova uporaba v Veliki Britaniji pravzaprav nezakonita. Šele čez nekaj let je britanski parlament naredil izjemo za vzvratne luči, izjema pa ni zaobšla registrskih tablic, ki morajo biti v drugi barvi. Izbrali so rumeno, saj je po beli barvi najbolj kontrastira s črnimi črkami, registrska oznaka pa je tako bolj berljiva.
Aktualni sistem
Trenutni sistem britanskih registrskih tablic, ki velja od leta 2001, je sestavljen iz sedmih znakov. Prva dva znaka sta črki, ki označujeta območno kodo - kraj, kjer je bilo vozilo registrirano. Prav zato je ozemlje Združenega kraljestva razdeljeno na 20 območij, pri čemer je prva črka registrske številke eno od njih. Vsako od teh področij je razčlenjeno na podregije, pri čemer druga črka registrske številke označuje podregijo znotraj območja, ki ga določa prva črka. Če na primer vidite SA, to pomeni, da je bil avto registriran na Škotskem (S), v mestu Glasgow (A), LA pa denimo označuje London (L) in Wimbledon (A).
Prvi dve črki sicer sledita dvema številkama, ki označujeta, kdaj je bilo vozilo registrirano. Vsaka od dvomestnih številk označuje šestmesečno obdobje. Sistem je bil predstavljen septembra 2001 in prva številka je bila 51, kar pomeni, da je bila registrska številka izdana med septembrom 2001 in februarjem 2002. Druga številka v zaporedju je bila 02, kar kaže, da je bila registrska številka izdana med marcem 2002 in avgustom 2002. Sledilo je število 52, nato še 03 in tako naprej. Zadnje tri številke so serijska številka.
Nešteto kombinacij
Tako kot v drugih državah EU je tudi na britanskih registrskih tablicah modra obroba, vendar to ni obvezno in ima lahko različne oblike. Skupno število možnih kombinacij je kar nemogoče ugotoviti, presodite sami: v zgornjem delu pasu lahko imate zastavo EU, Union Jack, križ svetega Jurija (zastava Anglije), križ svetega Andreja, sicer znan kot saluti (zastava Škotske), ali zastavo Walesa z rdečim zmajem. Na dnu traku so lahko kratice GB (Velika Britanija), Velika Britanija (Združeno kraljestvo), CYM (Wales, Cymru), ENG (Anglija) ali SCO (Škotska). In če to ni bilo dovolj, je lahko vsak znak bel ali rumen.
Tablice nečimrnosti
Druga posebnost britanskega sistema so tablice po želji oziroma tablice nečimrnosti, kot jim popularno pravijo. Sicer jih lahko najdete v različnih državah, tudi v Sloveniji, toda britanske tablice po meri imajo poseben videz in so predvsem velik posel. Lastniki danes ne morejo po svoje sestaviti registrske številke, lahko pa izbirajo med vsemi registrskimi številkami, ki so bile v več kot sto letih že ustvarjene v Veliki Britaniji. Stare registrske številke se tako ne upokojijo, ampak (drago) prodajo. Še neuporabljene številke prodaja vladna agencija, že dodeljene registrske številke pa prodajajo njihovi lastniki na dražbi. Navadne kombinacije stanejo nekaj sto funtov, cene bolj iskanih številk pa se lahko dvignejo na tisoče funtov, pri čemer je tablica lahko celo dražja kot avtomobil. Najdražja do zdaj prodana registrska tablica je "25 O", ki je bila leta 2014 na dražbi prodana za skoraj pol milijona evrov, omenjeni rekord pa bi lahko podrla tablica F1.
7. ČEŠKA
Češka je domovina Škode in spodobi se, da pogledamo tudi v zakulisje njenih registrskih tablic. Te so vam gotovo znane, saj jih lahko vidite na domala vseh uradnih fotografijah Škodinih modelov.
Sedmi sistem
Običajne registrske tablice, ki so nameščene na vozilih in motorjih, sestavljajo črne črke na beli podlagi. Prva črka kaže, v kateri izmed 14 čeških regij je bilo vozilo registrirano. Črka S tako predstavlja osrednjo češko regijo, kjer se nahaja tudi mesto Mlada Boleslav, srce in duša Škode. Prav zato ima večina Škod na uradnih fotografijah na tablici črko S, vozilo iz glavnega mesta Praga pa boste prepoznali po črki A. Črke G, O, Q, W in CH so prepovedane, saj bi jih lahko zamešali s črkama C in V oziroma številko 0.
Vse skupaj se je sicer začelo daljnega leta 1905, ko je bilo na ozemlju takratne Avstro-Ogrske uvedeno pravilo, da morajo imeti vsa motorna vozila registrsko številko. Leto pozneje je uredba postala obvezna tudi na ozemlju današnje Češke. Od takrat se je veliko spremenilo, od državne ureditve, administracije do celotnega sistema. Ob vsem skupaj se je močno povečalo število vozil, pestra zgodovina pa je poskrbela, da imajo Čehi na registrskih tablicah že sedmi sistem.
Obstoječi sistem označevanja je bil uveden leta 2002, ko so oblasti Češko razdelile na regije. Registrske oznake imajo pet do sedem znakov, obvezno pa morajo vsebovati vsaj eno črko in najmanj eno številko. Prva skupina znakov na levi strani, ki je običajno sestavljena iz treh znakov, označuje serijo registrskih številk. Sledi prostor za nalepko tehničnega pregleda, desna skupina je serijska številka. Po letu 2004, ko se je Češka priključila EU, imajo tablice na skrajno levem delu tudi modro obrobo z mednarodno oznako Češke (CZ) in venec zlatih zvezd.
Posebnosti
Na Češkem lahko srečate tudi nekaj posebnih registrskih označb (vojaška, diplomatska, starodobna (V) in celo reli (R) vozila), z letom 2016 pa so osrečili tudi vse tiste, ki želijo imeti tablice po želji. V primerjavi z običajnimi imajo osem znakov, moder EU trak pa lahko lastnik nadomesti s turkiznim. Posebne tablice stanejo skoraj 400 evrov, a kaj bi to, ko pa se lastnik lahko naokoli vozi s tablico BATM0BIL ali FANT0MAS.
8. SLOVENIJA
Ali ste vedeli, da smo pri nas skozi čas registrske tablice menjali kot po tekočem traku? Trenutno je v veljavi že deseti sistem. Kaj pa to, da si lahko že od začetka izberemo registrsko tablico po želji, a je zakon šele pred kratkim zajezil razne "hecne" ideje?
Kakšne so?
Slovenskih registrskih oznak smo najbolj vajeni, njihovo "branje" pa je razmeroma preprosto. Domače registracijske oznake imajo na levem robu moder pokončen trak z dvanajstimi evropskimi zvezdami ter mednarodno kratico države SLO. Sledi dvočrkovna oznaka registracijskega območja (skupaj 11, prej 8, brez Krškega, Postojne in Slovenj Gradca), grb občine, v kateri je upravna enota (skupaj 58), ter registrska označba s kombinacijo črk in številk. Nabor zajema črke slovenske abecede, razen Č, Š in Ž, nekoč pa so se izdajale tudi tablice s črkami X, Y in W. Črka O se vselej zapisuje kot 0 (ničla). Tablica je obrobljena z zeleno obrobno črto.
Če so bile sprva v rabi kombinacije ČŠ-ŠŠŠ, potem ČŠ-ŠŠČ in ČČ-ŠŠŠ ter ŠŠŠ-ČČ pa je danes v rabi tudi nova kombinacija označbe. Zapis na tablici je tako lahko tudi v vrstnem redu: ŠŠ-ČČČ, pri čemer Č vedno pomeni črko, Š pa številko. V zgodovini Slovenije smo tako sploh prvič pričeli uporabljati način, da so skupaj druga ob drugi tri črke, oziroma da tablico določa več črk kot pa številk. Zdajšnja razporeditev omogoča nekaj več kot 1,5 milijona kombinacij, kar je 2,5-krat več, kot jih je omogočala prejšnja razporeditev, vse skupaj pa bo zadostovalo za kar nekaj naslednjih let. V skladu z novim pravilnikom o registraciji motornih vozil bo namreč mogoče izrabiti tudi kombinacijo ČČČ-ŠŠ in ŠČ-ČČŠ.
Dediščina
Registrska tablica je pri nas vezana na vozilo, razen tablice po naročilu, ki je vezana na lastnika in jih je okoli odstotek in pol. Te si lahko izbiramo od osamosvojitve naprej, ker pa zakonodaja do lani ni poznala zavrnitev žaljivih in drugih neprimernih registrskih tablic, lahko danes na cestah vidimo marsikaj. Izbrani del oznake danes po zakonu ne sme vsebovati kratic državnih organov, določenih tujih predstavništev in mednarodnih organizacij ter neprimernih vsebin ali izrazov, po drugi strani pa sme vsebovati tudi črke X, Y in W. Vsebuje lahko tudi črko O, vendar v tem primeru ne sme oznaka vsebovati številke 0. Običajni registrski tablici za motorna vozila staneta 18,64 evra, dve tablici z izbranim delom označbe pa 122 evrov. Po novih določilih lahko tablico tudi podedujete, če je to zapisano v oporoki in se s tem strinjajo vsi dediči.
Registrska odisejada
Avtomobilske registrske tablice v Sloveniji so bile skozi zgodovino zelo zanimiv odraz družbeno političnih sprememb, s tem pa so po svoje kazale na bolj ali manj viharne čase. Registrske tablice smo po podatkih iz knjige "Začetki starodobništva na Slovenskem" v dobrih sto letih namreč zamenjali kar desetkrat, v Veliki Britaniji denimo le dvakrat.
Odisejada z registrskimi oznakami se je začela že v času Avstro-Ogrske, ko so oznake na tablicah pripadale tudi nekaterim področjem današnje Slovenije. Črka F je tako veljala za Koroško, H za Štajersko, J za Kranjsko in K za Primorsko. Po razpadu Avstro-Ogrske in ustanovitvi Kraljevine SHS so avtomobili po Sloveniji vozili z oznakami z začetnima črkama SL, kar je bila prva zamenjava v zgodovini.
Omenjene oznake so veljale do leta 1929 oziroma do nastanka Kraljevine Jugoslavije, ko so se pojavile tablice z modro pasico in rdečo številko 2. Rdeča številka je označevala novo teritorialno delitev tedanje kraljevine po banovinah, pri čemer je številka 2 pomenila Dravska banovina Ljubljana. Te oznake so zdržale vse do začetka druge svetovne vojne, razen številk 3 in 5, ki ju je že leta 1939 nadomestila oznaka s črko H za Hrvaško banovino.
Viharni časi
V Sloveniji so po italijanski okupaciji leta 1941 tablice z oznako 2 zamenjali s tablicami LB (Provincia di Lubiana - Ljubljanska pokrajina), kar je bila že tretja zamenjava. Kot zanimivost, na nemškem delu okupiranega ozemlja se s tablicami niso kaj dosti ukvarjali, saj so vsa vozila zasegli in jih opremili z nemškimi vojaškimi oznakami.
Na osvobojenih ozemljih, kot sta bila Kočevje in Bela krajina, so imeli partizani od leta 1943 naprej svoj register vozil s prometnimi in tudi vozniškimi dovoljenji. Posebnih registrskih tablic niso imeli, so pa svoja vozila opremljali s tablami z izrisano silhueto Triglava in peterokrake zvezde, kar je bila četrta zamenjava.
Po osvoboditvi spomladi leta 1945 so bile na področju Slovenije le za kratek čas uvedene šesterokotne tablice z oznako DFJ (Demokratična federativna Jugoslavija). Konec leta 1945, ko se je DFJ preimenovala v FLRJ, Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, so te šesterokotne tablice - to pot že šestič - postopoma zamenjali s tablicami z zvezdo, kratico FLRJ (oziroma FNRJ), oznako republike - pri nas torej s črko S - in registrsko številko.
Na začetku 50. let prejšnjega stoletja so se pojavile tablice z zvezdo, oznako republike in registrsko številko, kar je bila sedma zamenjava. Tablice so v uporabi zdržale vse do jeseni leta 1961, ko so jih že osmič zamenjali s tablicami z oznakami krajev. Te tablice so imele še najdaljšo življensko dobo, saj smo jih v Sloveniji uporabljali kar 30 let, vse do osamosvojitve in uvedbe tablic z mestnimi grbi, kot jih poznamo še danes.
Deveta zamenjava pa ni bila zadnja, saj smo tablicam leta 2004, po vstopu v EU, dodali še modro pasico z vencem evropskih zvezdic in mednarodno kratico Slovenije (SLO).
