Da svetijo, ni dovolj
Oblikovalci iščejo načine, kako žaromete spremeniti v okras avtomobila, inženirji pa pazijo na številne praktične in zakonodajne zahteve. Zato je razvoj avtomobilskih žarometov nepričakovano zahteven.
2. 2. 2024 Škodin svetPo Nevrelovih besedah so oblikovalci vedno želeli, da bi bili žarometi avtomobila čim ožji (glede na višino) in da bi bil avtomobil videti širši. To velja tako za sprednje kot tudi za zadnje luči. S prihodom tehnologije LED so se možnosti v tem smislu znatno izboljšale, vendar hkrati tehnologija LED pred oblikovalce postavlja še večje zahteve. "V temi so žarometi skorajda edina razpoznavna značilnost avtomobila. Zato smo se takoj, ko je tehnologija to dopuščala, odločili, da to izkoristimo," pojasnjuje Nevřela, zakaj so "svetlobni podpisi", tj. različne oblike, ki jih ustvarja osvetlitev avtomobila, v zadnjem času postali tako priljubljeni.
"Vsako avtomobilsko podjetje mora upoštevati enaka pravila: homologacijo, zaščito pešcev in teste trčenja, seveda pa so tudi fizikalna načela enaka za vse. Toda vsako podjetje poskuša ustvariti nekaj edinstvenega," pravi Nevrela. Škoda, na primer, ima svoj značilni podpis v obliki črke C na zadku in v veliki meri uporablja kristalasto oblikovanje, pri čemer nekateri elementi spominjajo na brušeno steklo oziroma kristal. V tem pogledu sta novi generaciji modelov Superb in Kodiaq prinesli zanimivo inovacijo - barvni kristalasti element Crystallinium.
Žarometi najnovejše generacije modela Škoda Kodiaq z modrim kristalastim elementom Crystallinium. Njegovo tehnično rešitev je patentirala družba Škoda Auto.
Najboljši izkoristek razpoložljive tehnologije
Medtem ko ima oddelek za oblikovanje vedno enega oblikovalca, ki se ukvarja z žarometi za določen model, se v drugih oddelkih z delom ukvarja večja skupina inženirjev. "Pri oblikovanju žarometov imamo vedno najmanjši manevrski prostor. To je še posebej težko pri žarometih, kjer so mehanski deli za nastavitev višine. In včasih preprosto ugotovimo, da za ta premik pač ni dovolj prostora," pojasnjuje Jiří Stránský, ki je pri Škodinem tehničnem razvoju odgovoren za usklajevanje razvoja luči. Ti mehanski deli so bistveni, saj morajo zagotoviti, da avto vedno sveti tako, kot mora, in da žarometi ne zaslepijo voznikov nasproti vozečih vozil. "Žarometi morajo delovati enako pri praznem kot pri polno naloženem avtomobilu," pojasnjuje Stránský. V procesu razvoja so pomembne tudi tehnične zmogljivosti posameznih svetlobnih modulov, saj se njihove lastnosti nenehno izboljšujejo skladno z razvojem virov LED in elektronike.
"Zanimivo je, da za zadnje luči ni standardiziranih svetlobnih modulov, zato se njihov razvoj vedno začne od začetka," dodaja Stránskýjev kolega Pascal Schöbel, ki je odgovoren za usklajevanje razvoja zadnjih luči. Tudi tu se je Škoda nedavno ponovno odločila za učinkovito pot razvoja ene vrste luči za več karoserijskih različic. "Novi Superb in drugi modeli imajo enake zadnje luči v obeh različicah (limuzina in Combi). To je sicer izziv za oblikovalce, vendar je znižalo naše stroške in nam omogočilo, da smo denar vložili v drugo področje razvoja luči, kjer smo ga bolj potrebovali," pravi Schöbel.
Zadnje luči trenutne generacije Škode Kamiq
Samo osvetlitev ni več dovolj
Danes avtomobilski žarometi in luči nimajo več le estetske in svetlobne funkcije. "Skupno je treba upoštevati približno 60 funkcij. Poleg glavnih, kot so žarometi s kratkim in dolgim svetlobnim snopom, označevalne luči in smerniki, so tu še funkcije, kot so varnostne luči, pozdravna animacija in še veliko drugih," pojasnjuje Stránský. Zanimiva funkcija je "turistični način", ki zagotavlja pravilno delovanje žarometov, tudi če se voznik odpravi v državo, kjer se vozi po levi namesto po desni. Žarometi namreč na cesti svetijo asimetrično, zato bi brez te funkcije zaslepili vsakega nasproti vozečega voznika.
Zanimivo je tudi to, da za osvetlitev ovinkov ni več potreben mehanizem za obračanje v žarometih. Vse to je urejeno z vklapljanjem in izklapljanjem posameznih diod ali spreminjanjem njihove jakosti. V vsakem žarometu je na desetine ali celo stotine teh diod. Posledično lahko sodobni avtomobili svetlobni snop uravnavajo tudi glede na okolje - v mestu je snop širši in manj intenziven, zunaj mestnih območij pa je bolj osredotočen na večjo razdaljo. Vse je avtomatizirano, zato razvoj žarometov vključuje številne programske rešitve in načrtovanje krmilnikov.
Škoda Superb Combi in njegove zadnje luči
Programska oprema bo v prihodnosti še pomembnejša. Oblikovalci in inženirji se strinjajo, da trend ni le v osvetljevanju več delov avtomobila (na primer logotipa, kar je zahtevalo spremembo homologacijskih predpisov), temveč tudi v bolj zapletenih funkcijah žarometov, ki lahko žaromete spremenijo v projektorje visoke ločljivosti. "Vendar to zahteva še več sprememb predpisov, ki jih še vedno pripravljamo. Vse to moramo spremljati in predvideti prihodnji razvoj, saj moramo biti glede na to, kako dolgo traja razvoj žarometov, pravočasno pripravljeni na vse spremembe," pravi Pascal Schöbel. "Naši tehniki skupaj z oblikovalci preučujejo prihodnje trende in preizkušajo različne ustvarjalne zamisli. Na primer osvetljena maska električnega modela Enyaq, t.i. Crystal Face, je pred kratkim nastala prav zaradi tega sodelovanja."
Igra luči sprednjega žarometa vozila Škoda Enyaq 85
Zgodovina avtomobilskih luči
Prvi avtomobili sploh niso potrebovali žarometov, zato so jih morali kupci prvega avtomobila Laurin & Klement Voiturette A, na primer, posebej zahtevati. Luči, ki so bile na voljo za Voiturette A, so bile acetilenske luči namesto svečk, ki so jih prvi avtomobili prevzeli od kočij s konjsko vprego. Električni žarometi so se pojavili v dvajsetih letih 20. stoletja, na primer na modelu Laurin & Klement Škoda 110 leta 1929. Ta avtomobil je bil lahko opremljen tudi s preprosto rešitvijo za dolge luči, pri čemer je bila ta funkcija zagotovljena z nagibanjem svetilk. Sledilo je dolgo obdobje razvoja električnih žarometov, predvsem v smislu videza in učinka. Škoda Popular Monte Carlo je na primer uporabljal elegantno pokrite sprednje luči in imel tudi smernik, ki je bil nameščen za vrati kabine.
Električne luči na vozilu Laurin & Klement Škoda 110
Klasični oranžni smerniki so se pojavili v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so glavni žarometi še uporabljali različne žarnice. Šele leta 1962 so se pojavile standardizirane zamenljive žarnice (takrat tipa H1). Dolgo časa so avtomobili uporabljali okrogle žaromete ali le različno oblikovane pokrove, večja sprememba pa se je zgodila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat so avtomobili, kot je Škoda 125, dobili velike pravokotne žaromete s pripadajočimi smernimi kazalniki - to lahko torej štejemo za prvo integrirano obliko. Smerniki, integrirani neposredno v glavni žaromet, so se pojavili pri modelu Favorit leta 1987.
Kljub temu so oblikovanje žarometov še vedno določale funkcionalne zahteve in ne domišljija oblikovalcev. To se je začelo spreminjati šele na prelomu tisočletja z nadaljnjim tehnološkim napredkom. Prva generacija modela Škoda Superb je bila tako leta 2001 opremljena s ksenonskimi žarometi. Žarometi LED, takrat za dnevne luči, so debitirali leta 2009 z modelom Octavia RS, leta 2012 pa je Octavia dobila LED žaromete. V naslednjih letih se ni razširil le nabor funkcij (z novostmi, kot so sistem Light Assist za samodejno preklapljanje med kratkim in dolgim svetlobnim snopom ali napredni matrični LED žarometi in druge rešitve), temveč so se močno povečale tudi možnosti oblikovalcev, da dajo svetilom svoj pečat.
Leta 1987 je model Favorit dobil smernike, ki so bili popolnoma integrirani v glavni žaromet.
