Od limuzine do gasilskega vozila in nazaj
Ta Škoda Hispano-Suiza 25/100 KS iz leta 1928 je imela pestro življenje. Začela je kot industrijska limuzina, nato pa so jo rešili pred razgradnjo, saj so jo predelali v gasilsko vozilo. Zdaj je obnovljena v svojem nekdanjem sijaju.
12. 4. 2023 Škodin svetOd več sto avtomobilov Škoda Hispano-Suiza, izdelanih med letoma 1926 in 1930, jih je do danes preživela le peščica. Med najbolj privlačnimi je muzejski eksponat z motorjem s serijsko številko 1181. Šasija, oštevilčena s številko 469, je bila dokončana v Plznu 4. maja 1928. Znani praški karoserist J. O. Jech je nato 22. septembra 1928 predal kompletno vozilo cvetočemu češkoslovaškemu združenju rafinerij sladkorja. Njegov predsednik, industrialec Robert Mandelík (1875-1946), je Škodo Hispano-Suiza uporabljal do sredine tridesetih let prejšnjega stoletja.
Kot je bilo v tistem času v navadi, so bila robustna podvozja z močnimi motorji, ki so lahko dosegali visoke hitrosti, prilagojena za gasilska vozila, ko jih niso več želeli kot osebne avtomobile, in to se je med drugo svetovno vojno zgodilo tudi z Mandelikovim avtomobilom. Zadnji del prvotne karoserije je bil odstranjen in nadomeščen s klopmi za gasilsko osebje. Poleg tega so avtomobilu, ki je bil nekoč prestižni statusni simbol, namestili vlečno napravo za gasilsko cev.
Preoblikovanje v gasilski avto je veterana Hispano-Suiza rešilo pred razgradnjo.
Slovaški zbiratelj je tedaj že starinsko vozilo kupil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1995 je drug lastnik, tokrat iz Prage, začel zahtevno desetletno prenovo. Struktura, ki jo je zasnoval umetnik Václav Zapadlík (1943-2018) in jo je navdihnil izvirni slog J. O. Jecha, je bila nameščena na originalno šasijo z originalnim sprednjim delom karoserije. Nato je avtomobil še dvakrat zamenjal lastnika.
Prva obnova iz devetdesetih let - izdelava karoserije Zapadlík
Izvirni videz
Edinstveni starodobnik z bogato zgodovino je bil leta 2010 odpeljan v varnejše vode, saj je postal del zbirke Škodinega muzeja v Mladi Boleslav. Avgusta 2019 je muzej začel izvajati zahteven projekt obnove, ki temelji na raziskavah starih materialov in katerega cilj je avtomobilu povrniti prvotno obliko. Strokovnjaki so preučevali arhiv podjetja Škoda Plzeň, shranjen v mestu Nepomuk, ter fotografije, filmske posnetke in dokumente družine Mandelík. Cilj je bil čim bolj natančno obnoviti avtomobil v prvotno obliko, in to do najmanjših podrobnosti.
Ohranjeni model je bil nekoč limuzina industrialca Mandelika, ki je bil predsednik združenja rafinerij sladkorja.
Družinsko drevo vozila Hispano-Suiza
Leta 1925 je koncern Škoda postal strateški partner avtomobilske tovarne Laurin & Klement v Mladi Boleslav. Koncern Škoda s sedežem v Plznu je takrat nadzoroval francoski vlagatelj. Škoda se je odločila, da bo svojo prihodnost osnovala na nevojaški proizvodnji, predvsem avtomobilov, vključno z visokokakovostnimi tujimi licenčnimi avtomobili. Tipičen primer je bil Škoda Hispano-Suiza 25/100 KS. Temeljil je na modelu H6B priznanega podjetja Hispano-Suiza, ki je imelo proizvodne obrate v Franciji in Španiji (zato Hispano) ter švicarskega (Suiza) glavnega oblikovalca.
Skrivnostna oznaka tipa 25/100 KS češkega izdelka je bila oznaka za izhodno moč 25 KM, izračunano za davčne namene po uradni formuli, pomišljaju pa je sledila dejanska moč 100 KM (74 kW), dosežena pri samo 1.600 vrtljajih na minuto. Konstrukcijsko in estetsko dovršen 6,6-litrski šestvaljni motor OHC je za krajši čas dosegel moč do 135 KM (99 kW).
To je kolosu, ki je bil visok dva metra in v nekaterih karoserijskih različicah dolg več kot pet metrov, omogočilo, da je pospešil do hitrosti več kot 120 km/h (74,5 mph). Tovarna v Plznu ni imela lastne karoserijske delavnice, zato je več kot polovico karoserij zanjo izdelala tovarna v Mladi Boleslav. Druge so "oblekla" neodvisna podjetja: Jech, Petera (ki je zdaj tovarna Škoda v Vrchlabíju), Pokorný & Beiwl ali Uhlík.
Hudih napak ni imela samo karoserija, ki je bila večinoma neoriginalna in stara največ četrt stoletja. Zaradi različnih nestrokovnih posegov je imel pomanjkljivosti tudi motor. Te so odpravili strokovnjaki Škodinega muzeja v sodelovanju z zunanjimi sodelavci. Leta 2019, po odstranitvi motorja, je bil avtomobil prestavljen v delavnico, specializirano za obnovo zgodovinskih karoserij, vključno z lesenimi nosilci. Obliko zadnjega dela je bilo treba prilagoditi, par zadnjih vrat pa je bilo treba podaljšati in pokoviti. Sledila je izdelava novih zadnjih blatnikov in podbojev ter nova kovinska obloga sprednjih vrat.
Obnova sedežev
Leta 2020 je sledila odstranitev karoserije zaradi barvanja in namestitve na podvozje. Spremenjen je bil mehanizem zložljive strehe, izdelane so bile nove strukture sedežev, armaturna plošča pa je bila popravljena in prebarvana. Tudi Covid-19 ni ustavil del. Leta 2021 je bilo na vrsti oblazinjenje sedežev in intarzije. Ne smemo pozabiti, da je intarzija tradicionalna obrt: zlaganje in lepljenje lesenih furnirjev različnih barv in tekstur, v tem primeru okraskov na vratih. Razkošna Škoda Hispano-Suiza je imela intarzijo tudi nad bogato opremljeno armaturno ploščo, pa tudi na pregradi, ki ločuje prostor sprednjih sedežev od zadnjih potnikov.
Strokovnjaki Škodinega muzeja so po temeljitem preučevanju arhivskega gradiva avtomobilu povrnili prvotno obliko.
Delovni urnik je bil dolg in podroben. Izdelati je bilo treba novo streho in vratne kljuke, ki so bile izdelane iz edinega ohranjenega netipičnega materiala: ebenovine. Skrbno so obnovili tudi volan s štirimi kraki in mehansko krmiljen smerni indikator z vrtljivo osvetljeno puščico, predhodnik smernikov. Mimogrede, v poznih dvajsetih letih prejšnjega stoletja se krom običajno ni uporabljal za površinsko obdelavo delov karoserije - najpogostejša je bila niklitev. Tudi to je bilo med obnovo popravljeno ali obnovljeno.
Restavriranje intarzij na vratih
Operacija "srca"
Izziv je bil tudi remont motorja, ki je na koncu trajal tri leta. Tudi tu so morali strokovnjaki popraviti številne stare grehe in se na primer spopasti s posledicami neuspešnega popravila ročične gredi ter s pokrovom bloka motorja, ki je bil deformiran in oksidiran po neuspešni obnovi.
Eden najbolj ekskluzivnih evropskih avtomobilov svojega časa: impresiven 6,6-litrski motor in karoserija, ki jo je po meri izdelalo praško podjetje J. O. Jech.
Med strokovno prenovo so bili deli motorja očiščeni, ležaji ročične gredi in ojnic so bili uliti iz zlitine, dodane pa so bile tudi nove zgornje puše ojnice. Ventile je bilo treba zbrusiti, da so pravilno sedeli in tesno tesnili; uplinjač je bil popravljen in umerjen; celoten oljni sistem pa je bil popravljen in očiščen.
Češnja na torti te skrbne obnove so natančne replike registrskih tablic Č-26.960 iz prve Češkoslovaške republike. Če se spomnimo dejavnosti prvotnega lastnika, bi lahko rekli, da je prerojena Hispano-Suiza zdaj sladka kot cukrček. Seveda ni naprodaj - ostala bo v muzeju Škoda v Mladi Boleslav in občasno s svojo prisotnostjo popestrila srečanja starodobnih avtomobilov.
