Vse najprej izmerijo dvakrat in takoj nato še enkrat: spoznajte naše meroslovce

Redko so v središču pozornosti in nihče ne ve prav veliko o njih. Kljub temu so ti ljudje sestavni del proizvodnega procesa. Nove serijo objav o teh strokovnjakih začenjamo z meroslovci.

16. 2. 2024 Škodin svet

Meroslovje ima ključno vlogo v vseh industrijskih panogah in nič drugače ni v avtomobilski industriji. To je področje, kjer šteje dobesedno vsak milimeter, in meroslovci so tisti, ki zagotavljajo, da se vsak del popolnoma prilega in deluje. Natančnost je tu več kot le želja: je nujna.

Vsak sestavni del, vsaka podrobnost, vsak spoj - meroslovje meri avtomobile do najmanjših podrobnosti.

Eden od teh strokovnjakov je Ondřej Košťák, koordinator merilnega centra v oddelku za kakovost proizvodnje sestavnih delov, ki je pri Škodi zaposlen od leta 2012. Na univerzi se je začel ukvarjati z meroslovjem. "Ko sem iskal temo za diplomsko nalogo, mi je eno predlagala Škoda. Podjetje je želelo, da pišem o sodobnih metodah, ki se uporabljajo pri brezkontaktnih meritvah. Tako sem začel sodelovati z oddelkom za vodenje meroslovja. Škodi je bilo moje delo tako všeč, da so mi ponudili službo. Pridružil sem se kot metodolog za meroslovje in šest let izpopolnjeval svoje strokovno znanje. Medtem sem z učenjem na daljavo dokončal svoj inženirski študij," pravi, ko se ozira nazaj na svoje prve korake na tem področju.

Kariera koordinatorja centra za meroslovje je Ondreja Koštaka povezovala s Škodo od začetka poslovne poti.

Od prvih zasnov do nadzora proizvodnje

V avtomobilski industriji je meroslovje sestavni del razvojnega in proizvodnega procesa, saj zagotavlja, da avtomobili niso le dobro videti, temveč tudi varno in zanesljivo delujejo. Glavna naloga meroslovcev je zagotoviti, da vsak sestavni del, od najmanjšega vijaka do največjega dela karoserije, izpolnjuje stroge zahteve za lepljenje in sestavljanje celotnega avtomobila.

Vsaka komponenta se mora popolnoma ujemati z drugimi.

"Na tem področju se izvaja ogromno dejavnosti. Od klasičnega merjenja okoljskih pogojev, kot sta temperatura in vlažnost, do zelo zahtevnih meritev sestavnih delov kompleksnih oblik. Nikogar ne bo presenetilo, da se avtomobilski ali letalski sestavni deli ne merijo z običajnimi merilnimi trakovi, temveč z veliko bolj izpopolnjenimi metodami, ki zagotavljajo neprimerljivo večjo natančnost. V centru za merjenje kakovosti, ki nadzoruje proizvodne dimenzije, imamo na primer merilnik dolžine, ki je natančen na desetino nanometra. To merilo je eno najnatančnejših v državi," pojasnjuje Škodin glavni meroslovec Jan Urban.

Škodin glavni meroslovec Jan Urban pri delu

Vključevanje meroslovcev se začne že v fazi razvoja novega avtomobila. Sodelujejo z inženirji in s pomočjo zapletenih instrumentov merijo ter ocenjujejo mere in tolerance vsakega posameznega sestavnega dela. S tem zagotovijo, da se teoretični načrti brezhibno prenesejo v sestavljene funkcionalne enote.

Njihovo delo pa se ne konča, ko se proizvodnja začne. Med proizvodnim procesom izvajajo redne preglede dimenzijske stabilnosti izdelanih delov. Z uporabo naprednih tehnologij, kot sta lasersko skeniranje in računalniška tomografija, zagotavljajo, da vsak del avtomobila ostane znotraj določenih toleranc. Ena od pogosto uporabljenih tehnologij so koordinatni merilni stroji, ki lahko izmerijo geometrijo avtomobilskih delov s presenetljivo natančnostjo in zaznajo odstopanja, ki so človeškemu očesu neopazna.

Sodobno merjenje mora zaznati odstopanja, ki jih človeško oko ne zazna.

Ondřej Košťák je svoje meroslovno znanje in izkušnje uporabil tudi v praksi med delovnimi potovanji v Indijo, kjer je svojim kolegom pomagal zgraditi merilni center in nato racionalizirati njegovo delovanje. "Poklicali so me v tovarno Puna kot nekoga, ki bi lahko pomagal izboljšati delovanje merilnega centra. Ena od stvari, ki sem jih naredil, je bila analiza merilnih protokolov, ki so obsegali petdeset strani," pravi.

Prihodnost je seveda avtonomna

Meroslovje je pomemben del avtomobilske proizvodnje in vedno bo. Kompleksne tehnologije, napredna elektronika in avtonomni sistemi bodo pomenili vse večje povpraševanje po novih merilnih metodah. Pri Škodi danes nadzor kakovosti dimenzij ureja načrt nadzora, ki je pravzaprav predpis lastnosti in značilnosti, ki jih je treba izmeriti na določenem številu delov v določeni časovni enoti.

Avtomobilska industrija ne more delovati brez meroslovja.

Prihodnost in dejansko tudi korak v digitalno 21. stoletje pomeni upravljanje tega procesa ne statično, temveč dinamično, na podlagi najnovejših podatkov iz proizvodnih strojev. "Že zdaj zbiramo velike količine podatkov o stanju proizvodnega procesa, ki jih lahko uporabimo za učinkovito načrtovanje meritev. Zato trenutno delamo na novem sistemu, ki bo samodejno in brez vpliva upravljavca ustvaril posebne in skrajšane merilne naloge. Tako bomo lahko veliko učinkoviteje izkoristili zmogljivosti merilnih in proizvodnih strojev. Ta pristop nam bo omogočil, da se bomo prožno odzivali na morebitne težave v proizvodnji. Hkrati bo poenostavil delo operaterjev," zaključuje Košťák.

Merjenje danes vključuje delo z velikimi količinami podatkov.

Kje bi bili brez merjenja?

Brez merjenja bi bilo naše življenje neprepoznavno. Mobilni telefoni ali navigacijski sistemi GPS na primer ne bi delovali, prav tako pa ne bi bilo mogoče izdelati dela, ki se nato v celoto sestavi na drugi strani planeta. Šele leta 1875 je bila v Franciji sprejeta mednarodna Metrska konvencija, ki je uvedla metrični sistem in osnovno dolžinsko enoto - meter. Do takrat so se v različnih delih sveta uporabljale različne enote, zato je bilo na primer trgovanje med Evropo in Daljnim vzhodom zapleteno. Danes boste na svetu našli le nekaj držav, ki ne upoštevajo metričnega sistema - med njimi so tudi Združene države Amerike, ki uporabljajo imperialne enote. "Meroslovje je eden od temeljev sodobnega sveta. Brez merjenja ne bi bili tam, kjer smo danes. Vse, kar nas obdaja, je treba na nek način analizirati in kvantificirati. V preteklosti so na primer tkanine na tržnicah merili in prodajali v kubitih - razdalji od komolca do konic prstov, imenovani tudi laket. To je bilo morda hitro in enostavno, vendar je bilo takrat običajno, da je imela vsaka država ali celo vsako večje mesto svojo lastno dolžino lakta. Zato je bil na primer na trgih, kjer so potekale tržnice, v primeru sporov javno dostopen vzorec. Ta standard se je uporabljal za preverjanje pravilnosti meritev," pojasnjuje Ondřej Košťák.

Uradni pariški meter, nameščen na trgu Vendome v času francoske revolucije