Bolj obrabljene gume je pametno dati na zadnja kolesa …

Trije strokovnjaki iz oddelka za razvoj podvozja pri znamki Škoda razkrivajo najpogostejše zmote glede pnevmatik. Ste popolnoma prepričani, da tisto, kar mislite, da veste o pnevmatikah, ni samo mit? Da ne bi ogrozili svojega življenja in življenja drugih, preberite, kaj imajo o tej temi povedati Škodini strokovnjaki Dušan Petrovický, Ladislav Havlíček in Jan Ševčík.

Mit št. 1

»Odslužene zimske gume so čisto dobre še čez poletje.«

Lastnosti zimskih (ali snežnih) pnevmatik se razlikujejo od tistih, ki jih uporabljamo v toplejših mesecih. Spomladi priporočen prehod na letne pnevmatike čisto zares ni del zarote proizvajalcev, da bi tako povečali dobiček od prodaje pnevmatik ali olajšali življenje vulkanizerjem.

Skoraj vsi imamo osebne izkušnje s tem, da vožnja z letnimi pnevmatikami pozimi ni posebej dobra ideja. Poletne pnevmatike so izdelane iz drugačne gumene zmesi, ki je pri nižjih temperaturah izjemno trda, neprilagodljiva in tako prej izgubi oprijem že na suhem asfaltu. Ko pnevmatika nima oprijema, pa prične drseti takoj, ko zapeljete na spolzko zaplato snega ali ledu.

Poleti voziti z zimskimi pnevmatikami (da bi jih obrabili do konca) in jeseni nato kupiti nov komplet, pa je prav tako nevarno. Zimske pnevmatike z globljim profilom ter lamelami (in mehkejšo gumeno zmesjo) pri višjih temperaturah pogosto postanejo premehke. Razlika je najbolj opazna med zavijanjem, ko avto ni več ubogljiv, in predvsem takrat, ko zavirate: zavorna pot je do četrtine daljša, kot če bi imel avto »obute« letne pnevmatike. Zato se v primeru, da uporabljate napačne pnevmatike, vaše vozilo, ki bi se z letnimi pnevmatikami že ustavilo, še vedno premika s hitrostjo, ki je dovolj velika, da z njo do smrti povozite pešca.

Mit št. 2

»Bolj obrabljene pnevmatike je pametno dati na zadnja kolesa.«

»Teoretično bi to moralo delovati, v praksi pa ne. Če rabljene pnevmatike postavite na zadnja kolesa, tvegate akvaplaning,« pravi Ladislav Havlíček. Obrabljene pnevmatike hitreje izgubijo svojo sposobnost prenašanja bočne sile. Ko zavirate v ovinku, se teža avtomobila prenese na prednjo os, zadnja kolesa pa tako hitreje izgubijo oprijem, zaradi česar zadek avtomobila zdrsne. Prej pa zdrsne tudi pri višjih hitrostih v zavoju ali pa če v zavoju med pospeševanjem popustite plin.

Tudi pri zaviranju v ravni črti boste imeli več težav (sploh navzdol), saj se teža avtomobila prenese na prednjo os in s tem poskrbi za optimalno obremenitev pnevmatik, te pa morajo imeti seveda ustrezno globok profil.

Če vseeno vztrajate, da se ne boste poslovili od rabljenih pnevmatik, jih dajte na prednja kolesa. Sposobnost prenosa vlečne sile na podlago se bo nekoliko zmanjšala, vendar bodo zadnje pnevmatike stabilnejše, kadarkoli zavijete. To pravilo velja tako za vozila s pogonom na prednja kolesa kot za vozila s pogonom na vsa štiri kolesa.

Mit št. 3

»Najbolj pametno je imeti celoletne gume za vse leto.«

Dušan Petrovický, Škoda, takole slikovito razloži pomen menjave pnevmatik: »Poleti nihče ne nosi snežnih čevljev, ravno tako kot nihče pozimi ne nosi natikačev. Drži, tudi gležnjarji obstajajo, vendar so poleti prevroči, pozimi pa v njih vseeno preveč drsi. Podobno je mogoče reči za celoletne pnevmatike, ki resda obstajajo, ne morejo pa delati čudežev. Če živite na območju, kjer se letni časi spreminjajo, bodo celoletne pnevmatike pač vedno slabša izbira, ne glede na letni čas.«

So pa tovrstne pnevmatike sprejemljiva rešitev predvsem za tiste, ki živijo v urbanih naseljih, v obalnih krajih, za tiste, ki vozijo malo, na krajših razdaljah in se lahko v najbolj zasneženih in hladnih dneh mirno odrečejo vožnji z avtomobilom, v urbanih naseljih pa so razmere običajno bolj sprejemljive za celoletne pnevmatike. Za takšne voznike je celoletna pnevmatika predvsem sprejemljiv kompromis, ki ga dovoljuje tudi zakon, saj so opremljene z oznako M+S.

Mit št. 4

»Ne trudim se s pnevmatikami, ki jih priporoča proizvajalec mojega avtomobila, in prihranim.«

Pred predstavitvijo novega modela skupina strokovnjakov porabi do dve leti za razvoj pnevmatik, ki so zanj najbolj primerne. Niz večkratnih testov odstrani nezaželene lastnosti, od katerih so nekatere samo moteče, druge pa so lahko naravnost nevarne. Jan Ševčík, Škoda, je opisal nevarnosti nakupa pnevmatik neznanih blagovnih znamk, ki jih ni odobril proizvajalec avtomobila: »Začne se z močnim hrupom in konča z nezanesljivim odzivanjem, saj se oprijem pnevmatike na cesti nepričakovano zmanjša in nenadoma lahko zdrsnete. Ko gre za omejitve pnevmatik, ni pomembno samo to, kako visoko so te omejitve postavljene, ampak predvsem to, kako širok razpon namembnosti pokrivajo.«

»Obstajajo pnevmatike, ki bodo vaš avtomobil poslale v nenadzorovano drsenje, ko bodo dosegle svoje meje. Takšne pnevmatike ne morejo več stabilizirati vozila. A kvalitetne pnevmatike pokrivajo zelo širok spekter razmer in vas opozarjajo, ko se približujete nevarnemu območju. Tudi če avtomobil drsi, ga je mogoče s takšnimi pnevmatikami običajno hitro in varno stabilizirati. To je ena glavnih razlik med kvalitetnimi in nekvalitetnimi pnevmatikami.«

Mit št. 5

»Poletne pnevmatike so čisto v redu za moje 4×4 vozilo - tudi pozimi!«

Štirikolesni pogon sicer omogoča upravljanje oziroma pogon vsakega od štirih koles s pospeševanjem, vendar to ni smiselno niti optimalno, če imate napačne pnevmatike, ki ne zagotavljajo ustreznega oprijema. Če bo avtomobil v snegu z letnimi pnevmatikami morda še speljal, pa se zagotovo ne bo (varno) ustavil. To pa je seveda bistveno bolj nevarno. Ravno tako se bo sila okorno odzival na ukaze z volana, vodljivost na snegu bo zelo omejena. Sicer pa - ste že kdaj videli psa, ki hodi po ledu? Tudi štiri noge mu ne morejo pomagati.