Čeprav avtonomna vozila prihodnosti najbrž ne bodo imela volana, je ta danes še vedno nepogrešljiv del avtomobila in se kot tak skozi desetletja niti ni dramatično spreminjal. Le najbolj zgodnje avtomobile so upravljali z vzvodom na drogu, konec 19. stoletja pa se je že pojavil volanski obroč.
Prvi avto, ki sta ga naredila mojstra Laurin in Klement, je že imel volanski obroč, a je bil ta popolnoma drugačen od teh, ki smo jih navajeni danes. Sredi volanskega obroča je bila namreč ročica, ki se je uporabljala za dodajanje plina, na tleh pa sta bila le dva pedala - za sklopko in zavoro.
Na tla so dodali še tretji pedal za plin, a ročico na volanu so vseeno obdržali. Uporabljala se je za ročno uravnavanje hitrosti. Povedano drugače: gre za predhodnika današnjih tempomatov. Ročice seveda niso ohranili zaradi udobja, ampak predvsem iz varnostnih razlogov, saj so bile ceste takrat zelo slabe, vzmetenje pa primitivno. Vozniki so tako pogosto le stežka obdržali nogo na pedalu za plin, z rokami pa so lažje uravnavali hitrost.
Leta 1930 so se za volanskim obročem že pojavile prve ročice za upravljanje luči in smerokazov. Pri znamki Škoda so tako opremili luksuzni model 860, rešitev pa se ni dolgo obdržala.
Ročici za prižiganje luči in vključevanje smerokazov sta izginili z volanskega obroča ter se kot pri modelu Superb premaknili na armaturno ploščo.
S povečanjem prometa se je okrepila pomembnost troblje. Če bi jo postavili na armaturo, ne bi bilo ne posebej praktično ne udobno, zato so jo pri znamki Škoda namestili na sredino volana. Tako je bilo tudi v limuzini Škoda 1201 iz leta 1952.
Znova troblja na volanu. Da bi zadeve še bolj poenostavili, so pri modelu 450, ki je bil predhodnik slavnega modela FELICIA, volanski obroč opremili s posebnim polkrogom, ki je bil namenjen opozarjanju.
Po mnogih letih odsotnosti so se pri modelu 1000 MB na volan vrnile ročice. Ročici za zasenčene in dolge luči sta šli na desno, za smerokaze pa na levo stran.
Prvi volani so bili narejeni iz lesa, po drugi svetovni vojni pa je v ospredje prišla trda, gladka plastika. Volan pri modelu 120 L iz leta 1984 je bil denimo narejen iz mehkejšega materiala - iz poliuretanske pene. Položaj ročic se je znova malo spremenil: upravljanje luči, smerokazov in hupe se je premaknilo na levo, ročici za brisalce in šobe za pranje vetrobranskega stekla pa na desno stran.
Čeprav je legendarni FAVORIT leta 1989 prinesel mnogo sprememb tako v oblikovanju kot z inovacijami, ta napredek volanskega obroča ni dosegel. Presenetljivo je ostal tako rekoč povsem enak tistemu iz modela 120 L, le da je njegova oblika postala nekoliko elegantnejša. Pozneje so za ta model ponudili vrsto dodatne opreme, med drugim tudi v usnje oblečen volan.
Volan je ob že znanih funkcijah pridobil še pomembno varnostno rešitev - za doplačilo je bil namreč lahko opremljen z zračno blazino kot pri modelu FELICIA iz leta 1996. Tudi upravljanje se je dramatično spremenilo, saj so se na volanu pojavili prvi gumbi. Tudi ti so bili sprva namenjeni hupi na obeh straneh volana.
Sodobni volan je večfunkcijski, saj omogoča lahkoten nadzor nad številnimi funkcijami, vozniku pa rok skorajda ni več treba umikati z njega. Tudi njegova oblika je precej drugačna, saj ni več okrogla, ampak na dnu prisekana, kar poudarja športni pridih ter hkrati omogoča lažje sedanje v avtomobil in vstajanje iz njega.
