Je to ljubezen?

Je to ljubezen?
14. 4. 2017 Življenjski slog

Družina Mlakar, Viševek

»Pri nas je lepu,« so besede, ki ob prihodu pozdravijo obiskovalce Posestva Bajer v naselju Viševek v Loški dolini. In res je pri njih točno tako. Za skrbno urejenimi kmečkimi poslopji, med katerimi najdemo tudi star mlin in žago, se odpre pogled na bajer in prostrane travnike.

Gospodarja posestva sta zakonca Janja in Bernard Mlakar, ki na 300 let stari kmetiji pleteta zgodbo že devete generacije. »Kljub dolgoletni tradiciji kmetovanja sva ubrala svojo pot in ustvarila ekološko kmetijo, ki je danes v veliki večini že samooskrbna,« pripovedujeta Janja in Bernard, ki ju med tednom sicer najdemo v rednih službah. Janja dela kot animatorka v domu upokojencev, Bernard pa kot vodja skladišča v Kovinoplastiki Lož. »Službi predstavljata najin redni prihodek, od katerega velik del trenutno vlagava v kmetijo - v njen razvoj in v vizijo, ki bo v prihodnosti nosila kruh ne le nama, temveč tudi najinim otrokom,« razlaga Bernard.

Najmlajša, hči Greta, je sicer še osnovnošolka, vendar že razmišlja o tem, da bo nekoč postala veterinarka in tako pripomogla pri oskrbi živali. Tudi starejša sinova, Tine in Matevž, izobraževanje nadaljujeta v smereh, ki bodo Posestvu Bajer nekoč morda prišle še zelo prav. »Mlajši sin, Tine, obiskuje živilsko šolo, starejši pa študij turizma in menedžmenta. Oba bosta lahko svojo izobrazbo lepo povezala z dejavnostjo naše kmetije. A če bo otroke njihova pot, predvsem pa njihove želje, vodila kam drugam, jih ne bova zadrževala.«

Običajen dan se na posestvu Bajer prične že zelo zgodaj. Ob 5. uri zjutraj, še pred službo, se Bernard odpravi na jutranji obhod po kmetiji in postori vse potrebno pri živini. »Vzreja govedine angus predstavlja osrednjo dejavnost naše kmetije, zato ji posvečamo veliko časa in energije. Pred kratkim se je naši čredi pridružil še en, prav poseben član. Gre za mladega bika vrste wagyu, ki trenutno predstavlja edini primerek v Sloveniji,« s ponosom v očeh razlaga Bernard.

Po jutranjih opravilih sledi odhod v službo in nato vrnitev na kmetijo, kjer dela nikoli ne zmanjka. Poleg goveda so tu še kokoši in prašiči, skrb za žito, iz katerega nastane domača moka, in nenazadnje tudi zelišča in dišavnice. Pri slednjih je glavna beseda Janjina. »Sredi javorniških gozdov imamo zasajen zeliščni vrt, na katerem so raznorazna zelišča in dišavnice - tudi sivka, ki konec poletja zacveti v močni, vijolični barvi. To je moj kotiček, kamor rada pobegnem tudi s kolesom in kjer naberem moči za ostala kmečka opravila,« razlaga Janja.

Čeprav časa za oddih na kmetiji ni prav veliko, Janja in Bernard upata, da bo enkrat, ko bodo otroci dovolj stari in bodo prevzeli kmetijo, čas tudi za potovanje in malce počitka. »Takrat naju boste našli na terasi za hišo, kjer bova skupaj srkala domač zeliščni čaj in s ponosom zrla na to, kar nama bo do takrat uspelo ustvariti.«

 

ljubezen2_3d524776