»Fotografija je del mojega življenja že od otroštva, ko sem pri vsakdanjem delu in vodenju fotografskega studia spremljal dedka ter kasneje tudi mamo in očeta,« pripoveduje 30-letni Miha Milič, ki si med odraščanjem ni predstavljal, da bo tudi njega nekoč zaneslo po tej poti. Danes si življenja ne predstavlja brez podjetja Digifot. To je svojo pot kot blagovna znamka začelo ravno v okviru fotografskega studia njegovega dedka.
»Leta 2007 smo ugotovili, da se fotografija in digitalni tisk vedno bolj povezujeta. Prepoznali smo priložnost, da zvestim kupcem poleg klasičnih fotografij ponudimo tudi druge digitalne foto produkte. Investirali smo v lastno tiskarsko proizvodnjo, iz katere je leta 2010 nastalo samostojno podjetje, ki ga danes vodiva z bratom Petrom,« o prvih korakih podjetja, ki danes zaposluje 10 ljudi, razlaga Miha.
A začetki niso bili lahki. Specializirana strojna oprema za digitalni foto tisk je namreč potrebovala tudi kader, ki bi znal z njo ustrezno upravljati. Po nekaj začetnih naporih jim je le uspelo najti osebo, ki je s podobnimi stroji že upravljala preko luže. In tiskanje foto produktov se je lahko začelo.
Miha se na običajen delovni dan kot direktor podjetja sooča z najrazličnejšimi nalogami - od vzpostavitve delovnih načrtov in pregleda dnevnih naročil do skrbi za razvoj poslovanja in ključne stranke. »Največji izziv ob vsem tem pa je združevanje poslovnega in družinskega življenja. Naša družina, ki trenutno poleg mene in žene Anje šteje še dvoletno hčer Tajo in psičko Zumo, se bo namreč kmalu povečala še za enega družinskega člana,« pripoveduje Miha, ki se tega, da bo že drugič postal oče, neizmerno veseli.
»Po rojstvu Taje z ženo pravzaprav nisva kaj veliko spremenila najinega življenjskega sloga. Letos smo se na primer vsi skupaj prvič odpravili na enotedenske zimske počitnice, kjer se je tudi Taja preizkusila v deskanju na snegu, v katerem z Anjo že od nekdaj uživava.«
Če ne na snegu, boste Miho, njegovo družino in prijatelje v prostih trenutkih gotovo našli na vodi. Njegov priljubljen kotiček za pobeg je madžarsko Blatno jezero, kjer ima tudi svojo manjšo športno jadrnico. »Jadram že dobrih 15 let in vedno rad izkoristim kak podaljšan vikend za skok na jezero. Ne le za oddih z družino in prijatelji, jadranje je tudi sestavni del našega kolektiva v podjetju. Kar pet nas je namreč jadralcev, zato je jadranje tudi del našega povezovanja in grajenja timskega duha,« še dodaja.
