Kako to voznik dejansko občuti, kako v tistem trenutku odreagirati in kdo vam - tudi v času koronavirusa - lahko pomaga, če si ne znate ali ne morete sami?
Predrta, uničena ali poškodovana pnevmatika je lahko nočna mora za voznika in potnike, četudi se morda zdi, da gre za banalno poškodbo, ki je - resnici na ljubo - precej redka. A na statistiko, ki pravi, da boste defekt doživeli le vsakih 150 tisoč kilometrov (ADAC), se ni za zanašati. Ker usoda nikoli ne počiva in ker ima hudič rad mlade, zato preverimo, kako odreagirati v takšnem primeru.
Ko boste najmanj pričakovali in se izleta in počitnic najbolj veselili, se lahko zgodi. In zgodi se zelo hitro.
1. Na instrumentni plošči se bo vklopil signal TPMS (Tyre pressure monitoring system), ki vas bo opozoril, da s pritiskom v eni od pnevmatik nekaj ni v redu, pri nekaterih modelih pa celo, v kateri je tlak prenizek. V tem primeru imate morda še nekaj sekund ali minut časa, da odreagirate, ustavite na ustreznem mestu in sami preverite, kaj se dogaja s pnevmatiko.
2. Seveda pa se lahko to zgodi tudi kar naenkrat in v tem primeru vam niti TPMS sistem ne pomaga kaj dosti (v tolažbo tistim, ki tega sistema nimate vgrajenega). Pnevmatika lahko namreč zrak spusti postopoma (zaradi vijaka, žeblja …), lahko pa tudi zelo hitro, kar se lahko zgodi zaradi večje presekanine (naležna površina ali bočnica), večje luknje ali pa pnevmatika celo poči, eksplodira (kar se sicer zgodi še bolj redko in predvsem zaradi notranjih poškodb strukture, premajhnega tlaka, preobremenitve … ).
3. Da nekaj ni v redu s pnevmatiko in tlakom v njej boste takoj občutili po nemirnem teku avtomobila, nato po opletanju volana, avto bo težje pospeševal in trmasto silil v smer, kjer je predrta, raztrgana pnevmatika, vse to pa spremlja še zlovešč ropotajoč zvok s podvozja.
4. Kako reagirati, če se kaj takega zgodi med vožnjo, pri večji hitrosti? Predvsem brez panike! Avto, ki ga začne zanašati, je treba umiriti. Roke naj bodo trdno na volanu, ki ga držite kar se da naravnost. Nikoli takoj ne zavirajte, sploh ne silovito, saj se bo sila prenesla naprej, kar bo še bolj obremenilo pnevmatiko (in platišče). Če je avto začel opletati, vam ostane samo ena na videz nelogična operacija - blago pospeševanje, da umirite avtomobil. Šele zatem narahlo zavirajte, hkrati pa iščite primerno mesto za varno ustavitev.
5. Kje najti primeren prostor za ustavitev? Na avtocesti bo to najtežje, zato je tam smiselno poiskati odstavno nišo ali počivališče, ki vam ponuja dovolj prostora za varno ustavljanje. Na regionalki ne bi smelo biti večjih težav, kajti prostora ob cesti je tam dovolj, ustavljanje dovoljeno, hitrosti so bistveno nižje, vsekakor pa naj to ne bo takoj za zavojem. V mestu bi zaradi nižjih hitrosti morali imeti dovolj časa, da zelo zelo počasi ustavite na varnem mestu, morda na avtobusni postaji. Vsekakor ne poskusite prevoziti robnika.
6. Še med manevrom vklopite vse štiri utripalke, ko ustavite, pa takoj postavite varnostni trikotnik vsaj 100 metrov za avtomobilom. Seveda pa si pred tem nadenite varnostni odsevni brezrokavnik in zelo dobro opazujte cesto za seboj. Vsi potniki naj takoj zapustijo vozilo, še posebej na avtocesti in regionalki.
7. Če to omogoča ustavitev vozila, si oglejte nastalo škodo in se odločite kako naprej. Če na avtocesti niste ustavili na varnem mestu, če ne morete dobro označiti avtomobila in je vidljivost slabša (megla, dež, noč …), potem je ne glede na vašo spretnost pri menjavi koles smiselno zavrteti številko asistence. Umaknite se stran od vozila, na varno, še najbolje za betonsko ogrado. Pokličite številko 080 19 41 in asistenco obvestite o nezgodi, težavi in kraju, kjer se nahajate. Glede na informacije, ki jih boste posredovali, boste hitro izvedeli tudi, kako dolgo bo treba čakati na pomoč.
