Mikrospanec je povzročil že številne nesreče s smrtnim izidom. Čeprav ga še vedno ne razumemo v celoti, pa se strokovnjaki za varnost v prometu strinjajo, da je edina učinkovita preventiva počitek. Privoščiti si ga je treba dovolj, da ne spravljamo v nevarnost sebe in drugih.
Veliko voznikov se je že ali se še bo znašlo v tej situaciji. Vozite že nekaj ur, noč je in niste več daleč od doma. Komaj kaj prometa je, sopotniki so že zdavnaj zaspali in zdi se vam, da se na radiu ena in ista pesem predvaja znova in znova. Kar naenkrat vam glava omahne. Sekundo, dve, morda tudi več kasneje se nenadoma zbudite in hitro popravite volan, da ne bi vozilo zdrsnilo s ceste. Zmedeni ste. Kaj se je ravnokar zgodilo
Mnogi vozniki imajo srečo in jo odnesejo brez nezgode, a preveč je tistih, za katere je imel mikrospanec hude posledice. »Mikrospanje sodi v kategorijo nesreč, do katerih pride zaradi premajhne pozornosti na dogajanje na cesti. To pa je v splošnem najobičajnejši in tudi najbolj tragičen vzrok za prometne nesreče,« pravi Karel Mulač, vodja skupine za raziskave prometne varnosti pri znamki Škoda. Mikrospanec lahko zanesljivo označimo za vzrok nesreče samo tedaj, ko voznik sam prizna, da je zaspal. Pogosto pa tega bodisi ne želi ali zaradi tragičnega izida nesreče niti ne more.
Vozilo, ki se premika, a ga tisti hip nihče dejansko ne vozi, lahko zapelje s ceste in se zaleti v oviro ali v pešca oziroma v kolesarja, lahko pa se zaleti tudi v vozilo pred njim ali - še huje - trči v nasproti vozeče vozilo na nasprotnem voznem pasu. »In če lahko zakonsko prepovemo uporabo telefonom za volanom in to kaznujemo, ne moremo narediti prav nič glede mikrospanja.« Vozniki te nevarnosti ne jemljejo resno.
Nevarnost noči in dolgčasa
Utrujenost je očiten vzrok za mikrospanec. Toda utrujenost je lahko posledica različnih dejavnikov. »Najpogosteje se pojavi ponoči, tipično po dolgi vožnji ali če voznik ni dovolj naspan. Lahko pa do tega pride tudi podnevi,« pojasnjuje Mulač. »Med spanjem se naše telo regenerira in potreba po spanju nas lahko povsem premaga, denimo po napornem poslovnem sestanku. Ko se sodelavci po takšnem sestanku vozijo nazaj, in to denimo nekaj sto kilometrov, zaspijo, voznik pa ostane sam. In tudi on bi rad zadremal.«
Docent Matuš Šucha z oddelka za psihologijo univerze v Olomucu potrjuje, da lahko do mikrospanca pride tudi v nepričakovanih situacijah. »Utrujenost se lahko pojavi zaradi monotonih aktivnosti - tudi nekdo, ki je sicer dovolj spal in počival, lahko po dolgotrajni monotoni aktivnosti postane utrujen. Ko smo izpostavljeni konstantno ponavljajočim se dražljajem, lahko postanemo manj pozorni in naša aktivnost upade.« In vožnja je točno takšna monotona aktivnost.
Počitek in načrtovanje
Strokovnjaki se strinjajo, da zdravila za mikrospanec ni - edini način, kako se mu lahko izognemo, je dovolj počitka. »Idealno bi se morali ustaviti, premakniti sedež v udoben položaj in za 15 minut zaspati,« pojasnjuje Karel Mulač, kaj naj stori voznik, če je zelo utrujen ali če se je ravnokar prebudil iz mikrospanca.
Seveda pa je bistveno, da se ustavite na varnem mestu, kar pa je lahko težava. »Številni ljudje, ki so zaradi mikrospanca doživeli prometno nesrečo, so nam povedali, da so se počutili utrujene, toda najbližji izvoz oziroma bencinska črpalka sta bila na desetine kilometrov proč. In do tja se jim nikoli ni uspelo pripeljati.«
Osnovni nasvet za preprečevanje mikrospanca je primerno načrtovanje vaše poti. Vozite s hitrostjo, s katero običajno vozite, odpravite se na pot ob pravem času in si privoščite postanke. Nekateri ne vozijo radi zjutraj, drugi ne vozijo radi ponoči - glede na to načrtujte svojo pot.
Obstaja kar nekaj priporočil, kaj storiti, če se zalotite pri mikrospanju. Nekateri predlagajo, da potelovadite, spijete kavo ali energijsko pijačo. To običajno učinkuje nekaj časa, težava pa je v tem, da se utrujenost nato povrne v še hujši obliki. Vsekakor si med vožnjo privoščite več premorov, če imate sopotnika, pa se z njim pogovarjajte.
Šucha pravi tudi, da bi se morali vozniki naučiti pri sebi prepoznavati znake utrujenosti. »Nobenega univerzalnega nasveta ni, kako prepoznati utrujenost. Morate se zavedati samega sebe. Povedano drugače, dobro je, kadar voznik dejansko razmišlja o utrujenosti. Ljudje namreč utrujenost najraje ignorirajo.«
Voznik je najboljši asistent
Nobene zanesljive znanstvene metode ni za zaznavanje utrujenosti. EEG in podobno ne deluje prav zares in bi bilo za voznike tudi nepraktično,« pravi Šucha. Dandanašnji imajo avtomobili različne funkcije za zaznavanje utrujenosti voznika, vendar ga te le opozorijo, ko utrujenost preseže določeno raven. Do te točke senzorji premikanja volana in kamere v vozilu ne morejo zanesljivo prepoznati znakov utrujenosti.
Ko dejansko pride do mikrospanja, celo tradicionalni asistenčni sistemi, ki pomagajo vozniku v običajnih situacijah, voznika ne bodo nujno rešili. »Vzemimo hipotetično situacijo, ko sistem za ohranjanje vozila v voznem pasu skrbi, da je vozilo lepo na ravni cesti, obdani s polji, medtem pa voznik za hip zaspi. Voznik se zbudi - nič se ni zgodilo in vozi naprej. Nekaj kilometrov kasneje se znajde na vijugasti cesti v gozu in spet zaspi. Namesto, da bi avtomobil zapeljal s ceste na polje z minimalnimi posledicami, se zdaj zaleti v drevo.«
Kljub temu lahko v določenih situacijah Škoda reši voznika, ki zaspi. Avtomobili, opremljeni s sistemom Emergency Assist, se lahko po potrebi sami ustavijo in prižgejo vse štiri opozorilne smernike. Sistem se aktivira samodejno, če se voznik ne odziva: najprej vozniku posreduje opozorilni signal, nato rahlo zavije, in če se voznik še vedno ne odzove, lahko vozilo, opremljeno z DSG menjalnikom, tudi samodejno ustavi. V vsakem primeru pa napredni sodobni asistenčni sistemi niso nič več kot odlični pomočniki, ki pa za učinkovito delo potrebujejo spočitega in pozornega voznika.
