Med uporabo je treba vrata trdno zapreti in vse mora biti popolnoma zatesnjeno. V komori mora nato avtomobil pri temperaturi -20 stopinj Celzija zmrzovati dvanajst ur, hkrati pa nanesejo na vetrobransko steklo še vodo, ki se spremeni v debelo plast ledu. Vse to simulira mrzlo jutro v ekstremnih zimskih razmerah. Nato inženirji preizkusijo sposobnost ogrevalnega sistema: motor mora v prostem teku v 40 minutah očisti 80 odstotkov vetrobranskega stekla tudi pri temperaturi -20 stopinj Celzija. Tako vsaj zahtevajo predpisi.
Vendar ima Škoda veliko bolj ambiciozne zahteve: vsi avtomobili, ne glede na izbrani motor, morajo biti sposobni še veliko hitreje odtaliti vetrobransko steklo. »Vse spremljamo s posebno toplotno kamero. Tako dobimo natančno sliko o tem, kako sistem deluje v bodočem serijskem avtomobilu, kako se vetrobransko steklo segreje in led stopi,« pravi Jan Hrnčíř, koordinator razvoja klimatskih naprav. Komora je seveda tudi priložnost za preizkus delovanja klimatske naprave, saj se zrak v njej lahko segreje do + 40° C, močne fluorescenčne sijalke pa lahko ustvarijo takšno intenzivnost sončne svetlobe, kot jo je mogoče najti v puščavi. Tako lahko preverijo tudi, kako se prezračevalni sistem obnaša med vožnjo, pred avtomobilom pa so zato močni ventilatorji, ki posnemajo pretok zraka med vožnjo.
Vendar pa je mogoče avtomobilske prototipe v komori preizkusiti šele, ko dosežejo zelo napreden stadij razvoja. »Testi v tej komori so vrhunec naših prizadevanj, saj zahtevajo veliko priprav, časa in denarja,« poudarja Jan Hrnčíř. »Testiranje traja najmanj dva dni, ker so že priprave na delo precej zapletene in je potrebnega precej potrpljenja, da avtomobil sploh popolnoma zamrzne. Če bi šele pozno v razvoju odkrili, da predlagani pretok zraka ne dosega naših pričakovanj, bi bil proces razvoja potem še bistveno daljši. Tu prihaja v ospredje računalniško modeliranje - to pomeni, da lahko, ko pridemo do preizkusne faze, stvari bistveno pospešimo. Tisto, kar bi sicer trajalo mesece, traja zdaj le nekaj dni.«
Zato je dolgo, preden prvi pravi prototip ugleda luč dneva, vse zasnovano in preizkušeno na oddelku za notranjo aerodinamiko. »Začnemo s skico ali modelom. Na podlagi tega kot osnovo zgradimo tridimenzionalni računalniški model za simulacijo zračnega toka v notranjosti avtomobila, ki je šele v razvoju. Izhodi so tlačna in hitrostna polja, s pomočjo katerih dobimo sliko, kje in kako se giblje zrak v kabini in kakšna je hitrost pretoka zraka,« pojasnjuje David Svítil, notranji koordinator aerodinamike. »Računalniška simulacija nam daje dobro predstavo o tem, kako se bo zares obnašal ogrevalni sistem, preden ga testiramo v komori.«
Avto ogrejte že vnaprej. Kako?
Komore pa pri znamki Škoda ne uporabljajo le za testiranje odtajevanja, ampak tudi za to, da preverijo, kako hitro in učinkovito lahko avtomobil ogreva notranjost kabine. Pri bencinskih motorjih je edini vir toplote motor. Pri dizelskih motorjih je na voljo tudi dodatni, tako imenovani uporovni grelni element. Tovarna ta element imenuje PTC (grelec, ki uporablja polimer s pozitivnim temperaturnim koeficientom), gre pa pravzaprav za kompaktni grelec, ki na podlagi podatkov iz več senzorjev (zunanja temperatura, temperatura hladilne tekočine, izbrana notranja temperatura in čas od zagona motorja) samodejno segreva motor v treh stopnjah po 300 W. To je seveda koristno predvsem zaradi izredne učinkovitosti sodobnih dizelskih agregatov, ki delujejo s kar najmanj 'odpadne' toplote.
Tisti, ki si želijo vrhunskega toplotnega udobja, pa lahko za avtomobile Škoda naročijo pomožno ogrevanje, ki deluje neodvisno od pogonskega agregata. To lahko aktivirate tudi na daljavo, s pritiskom gumba na regulatorju (z izjemnim dosegom do 1000 metrov). Lahko pa je sistem ogrevanja avtomobila tudi programiran, na primer tako, da vsako jutro vklopi ogrevanje natanko ob sedmih.
Ne samo, da je v tem primeru avtomobil prijetno temperiran, kar ceni vsak zmrzljiv voznik, pa tudi starejši, družine z majhnimi otroci … Omembe vredno je tudi dejstvo, da ni treba več strgati ledu s stekel. Poleg tega učinkovito ogrevanje pripomore k boljšemu in varnejšemu pogledu iz avtomobila, odpadejo pa tudi površinske poškodbe stekla zaradi zasilnih strgal. Pri porabi goriva ni bistvene razlike, saj potrebuje za polurno ogrevanje grelec približno 0,2 litra goriva. To pa nekako izravna dejstvo, da je na ta način mogoče prihraniti podobno količino goriva, saj grelec predogreje tudi motor, tako da ta bistveno prej doseže optimalno delovno temperaturo. Še več, ogret motor sprošča tudi manj emisij kot pogonski sklop. Kdor je izkusil udobje pomožnega ogrevanja, se temu prijetnemu dodatku nikoli več ne bo hotel odreči.
ELEKTRIČNI IZZiVI
