Nervozen nisem, povsem miren pa tudi ne. V trenutku zagledam model Scala s povsem drugimi očmi. Preprosta, a dobro izdelana notranjost na mlade in neuke voznike (tako si mislim) deluje pomirjujoče. Je udobna (hvalim podvozje) in ustreznega položaja za volanom ni težko najti. Za piko na i je vzorno pregledna, po besedah inštruktorjev pa tudi nezahtevna za vzdrževanje in za povrh še zanesljiva. Popoln avto za svežega in neizkušenega voznika? Popoln avto za avtošolo? Takšne trditve si zaradi širnosti avtomobilske pokrajine ne upam na glas izreči, a verjetno zapisano ni daleč od resnice.
Vozniški izpit sem opravil pred dvaindvajsetimi leti. Da sem se prebil do glavne vožnje, sem potreboval sedemindvajset ur in spomin na večinonjih je hitro zbledel. Do trenutka, ko sem prvič sedel v avtomobil, so bili inštruktorji zame avtomobilski polbogovi, večinoma gospodje srednjih in zrelih let, ki so mladce in mladenke s trdo roko vlekli iz primeža neznanja in prometne nevednosti. Uh, kako sem se motil.
Bojan Arih mu je bilo ime. Štajerec, če se prav spomnim. Založen s tremi vagoni humorja in oborožen z izkušnjami ter znanjem za celotno vlakovno kompozicijo. Kadar sem pozabil smerno utripalko, je v popolni tišini odprl okno in se zadrl prometnim soudeležencem: "Desno greva, desno!" Dretje je pospremilo divje mahanje njegove desnice. Zato sem se učil hitro. In še danes se zalotim, kako z gledanjem "premikajoče" trave ob vozilu med vožnjo poizkušam natančno ugotoviti hitrost. Ja, Bojan je to znal ...
V teh sedeimdvajsetih urah pa sem poleg znanja pridobil še nekaj - enormno spoštovanje dela inštruktorjev. Zavedati sem se začel realnosti njihovega poklica, katere del so, logično, avtomobili.
Ni vseeno, v kakšno delovno okolje je nekdo postavljen, in če je ta prostor utesnjen kot avtomobilska kabina, je to še toliko bolj pomembno. Tudi zato, ker jo deli z vrstami neznancev, sploh pa zato, ker se v tem majhnem prostoru deli in nabira znanje, ki bo mlado voznico ali voznika spremljalo vse življenje, da o varovanju vsebine potniške celice sploh ne izgubljam besed. Zakaj torej Scala, vprašam inštruktorja Andraža iz avtošole Šmarca, ki ga Škoda spremlja tudi zasebno; je namreč zadovoljen lastnik modela Octavia.
»Cenovno je relativno dostopna, veliko dobiš za ta denar in ni okvar. Tudi kandidati radi vozijo na teh avtih.« Pomembno je namreč, da se v avtomobilu, s katerim nabira svoje prve vozniške izkušnje, dobro počuti, da je pregleden, enostaven, varen.
Oglejte si 8 fotografij
Delite galerijo
