INTERVJU: PAVEL SKOKAN
Kaj vas je pritegnilo k izdelovanju maket iz papirja?
Krivec za to je moj oče, ki je nekoč prinesel domov revijo ABC in ta je nekako prišla v roke tudi meni. Spomnim se, da je bil v njej načrt za izdelavo makete iz papirja. Me je pa izdelovanje teh maket resneje pritegnilo kako leto kasneje. Prva maketa, ki sem jo zlepil skupaj, je bilo letalo Z-37 Čmelak. Oče mi je pomagal pri izdelavi.
Kako pa je iz fanta, ki je lepil makete, zrasel moški, ki jih ustvarja?
Tudi tu igra pomembno vlogo ta revija, še posebej njena zimska posebna priloga iz leta 1988. Tam je bil, med drugimi letali, model Vyškovsky Turbolet L 410. Zraven pa je bil tudi razpis za največje tekmovanje v zgibanju papirja. Prijavil sem se s tem istim Turboletom in osvojil četrto mesto v svoji kategoriji. Kar je pomembno, je to, da sem na tekmovanju spoznal Vaclava Šorela, tesnega sodelavca revije ABC in ljubitelja letalskih maket. Pokazal sem mu nekaj svojih zgodnejših del in zato me je povabil v uredništvo.
In tako ste začeli?
Seveda. Veste, kakšna čast je to bila! Na uredništvo sem šel skupaj s starši. S sabo sem vzel papirnato maketo hiške, v kateri so, mimogrede, živeli moji starši. Na uredništvu mi je gospod Šorel pokazal dela legendarnega Richarda Vyškovskega, kar me je popolnoma prevzelo. Sledilo je usodno srečanje z Michalom Antonickijem, s katerim sva bila kasneje dalj časa sodelavca. Še danes delava skupaj. Michal me je naučil vsega od A do Ž. Pravo ročno delo, kakršnega danes ni več. To je bila najboljša šola.
Kakšne značilnosti mora imeti človek, ki bi rad izdeloval papirnate makete?
Zagotovo potrpežljivost in dobro prostorsko predstavo.
Kakšne makete najraje izdelujete danes?
Vedno so mi bili najbliže letala in stroji, čeprav avtomobili predstavljajo 70% mojega dela. Zanje je več zanimanja. A letala bodo zame vedno na prvem mestu, ker jih je tako težko sestaviti.
Kaj pogrešate stare čase brez računalnika?
Veste kaj, mislim, da ne. Moj računalnik dela dobro in res cenim, koliko časa in truda mi prihrani.
