Ostanite varni

Odgovornost za lastno varnost pa morajo prevzeti tudi kolesarji sami. Aleš Kalan, sekretar Kolesarske zveze Slovenije, bivši vrhunski kolesar in zdaj vzoren rekreativec, se na kolesu vedno zaveda, da je šibkejši člen v prometu, in se temu prilagodi. »Četudi vem, da imam prednost, poskušam predvidevati, kaj bo storilo vozilo, s katerim se bom srečal. Ko sem v drugi vlogi in z vozilom srečujem kolesarje, lahko opazujem, kako vse kolesarji ogrožamo sami sebe, zato se trudim, da sam na kolesu ne ravnam podobno. Vsekakor pa je treba biti pozoren tudi na vse pasti cestišča z raznimi luknjami, kamenjem in podobnimi ovirami. In seveda vedno kolesarim s čelado.«

Po podatkih Javne agencije za varnost prometa je leta 2018 v Sloveniji največ kolesarjev umrlo v prometnih nesrečah z udeležbo osebnih avtomobilov, in sicer pet, sledile pa so prometne nesreče, v katerih je bil udeležen samo kolesar, ter prometna nesreča z udeležbo avtobusa. Od osmih umrlih kolesarjev sta zaščitno čelado uporabljala samo dva, štirje od osmih so povzročili nesrečo, ki se je zanje končala tragično, trije od osmih pa so bili v času nesreče pod vplivom alkohola. Vsi umrli kolesarji so bili moški, največ (trije) pa jih je bilo iz starostne skupine med 55. in 64. letom.

2. Naj vas vidijo

Po ugotovitvah Raziskovalnega centra za prometno varnost znamke Škoda se zaradi omejene vidljivosti oziroma vidnosti kolesarja zgodi precej hudih prometnih nesreč. »Največkrat so lučke in odsevniki, če jih kolesarji sploh imajo, premalo vidni, njihova svetloba ni dovolj intenzivna,« pravi Jiří Polomis iz češke agencije BESIP, ki si prizadeva izboljšati varnost v cestnem prometu. Zanimiv je tudi njegov nasvet voznikom avtomobilov, naj med nočno vožnjo zmanjšajo osvetljenost armaturne plošče v avtu. In kaj lahko za lastno varnost naredijo kolesarji? Polomisov nasvet je, da vedno, tudi podnevi, sploh v temačnejših dneh, kolesarite s prižganima lučkama. Zadnja luč mora imeti vsaj sto lumnov, prednja naj bo, če je le mogoče, še močnejša. Za vožnjo ponoči priporoča utripajočo zadnjo lučko, prednja pa naj sveti enakomerno. Pomembna so tudi kolesarjeva oblačila. Omislite si vsaj odsevnike, ki jih namestite na koncu hlačnic, okoli gležnjev. Med kolesarjenjem so namreč ti odsevniki zelo vidni. Več ko imate na sebi odsevnikov, varneje je. Pri dnevni svetlobi pa so fluorescentne barve najboljša izbira.

3. Pazite se vrat

Kolesar vozi mimo vrste parkiranih vozil, nenadoma nekdo odpre vrata - in trk je neizogiben. V tem primeru sta kriva oba, kolesar, ki je vozil preblizu parkiranih avtomobilov, in nepozoren voznik, ki je izstopal iz avtomobila, ne da bi se prej prepričal, ali je to varno.

V letu 2018 je bilo v Sloveniji največ hudo telesno poškodovanih udeležencev v cestnem prometu prav med kolesarji. Skupaj se jih je hudo telesno poškodovalo 189 (23 odstotkov vseh). V tako imenovanih vratnih nesrečah (dooring) se jih je poškodovalo kar 24, vendar na srečo brez hudih telesnih poškodb.

Jan Straka iz češke policije ima učinkovit nasvet za vse odgovorne voznike. Poleg osnovnega pravila (poglejte v stransko vzvratno ogledalo, preden odprete vrata) priporoča uporabo tako imenovanega nizozemskega prijema. Kaj to pomeni? Vrata avtomobila vedno odpirajte z desno roko. Ta gib namreč prisili voznike, da obrnejo glavo in tako preverijo, kaj se dogaja neposredno za avtomobilom. Vsi vozniki bi morali na ta način odpiranja vrat opozoriti tudi sopotnike.

Tudi kolesarji sami morajo biti pozorni na avtomobile, parkirane ob cesti. Sploh če kolesar vidi, da je nekdo pred njim ravno parkiral, mora pričakovati, da bo ta nekdo tudi izstopil. Varnostna razdalja je torej nujna, pozornost pa še nujnejša.

4. Pozor, mrtvi kot!

Vozniki največkrat naredijo usodno napako, ko prehitijo kolesarja in potem zavijejo desno ter mu s tem manevrom zaprejo pot. Rečemo, da se je kolesar znašel v mrtvem kotu oziroma da ga voznik ni opazil zaradi mrtvega kota. To pa ni nevarno samo po prehitevanju. Vozniki velikokrat spregledajo tudi kolesarje, ki se vozijo vzporedno z njimi na desni strani, po kolesarski stezi. Dostikrat kar pozabijo, da pri zavijanju desno nimajo prednosti, če kolesar po kolesarski stezi, ki teče na njihovi desni, vozi naravnost.

»Na srečo mi kot vozniku kolesa še ni pretila kaka hujša nevarnost, minuli teden pa sem bil ravno v bližini, ko je voznik avtobusa zavijal na desno v Tivoli in spregledal kolesarko. V hipu sta bila kolo in kolesarka pod kolesom avtobusa. Na veliko splošno začudenje in njeno veliko srečo je kolesarka nemudoma vstala in odšepala, kolo pa je bilo kot palačinka, popolnoma zmečkano. Uf, kako malo je treba, da se zgodi nesreča, in žal se vsaka ne more končati tako srečno, kot se je ta,« nam je svojo izkušnjo zaupal Tomaž Grm, predsednik Kolesarske zveze Slovenije in tudi sam zavzet rekreativni kolesar.

Kako se izognemo mrtvemu kotu? Nujna sta pozornost in prilagojena hitrost. Ko vidimo kolesarja pred seboj, tik preden hočemo zaviti na desno, ga ne prehitimo, ampak upočasnimo in vozimo za njim, vse dokler kolesar v križišču ne nadaljuje svoje poti naravnost, mi pa zavijemo v desno.

»Preden delim nasvete voznikom avtomobilov, bi kot zaprisežen kolesar apeliral na kolesarje, da moramo v prvi vrsti sami spoštovati cestnoprometne predpise in se ravnati po njih. Glede na to, da sem tudi sam občasno voznik avtomobila, bi drugim voznikom vsekakor svetoval, naj med vožnjo ne uporabljajo mobilnih telefonov,« pripoveduje Tomaž Grm. »Sam kot voznik vedno opazujem tudi desno stran vozišča, kolesarsko stezo ali pločnik, tako da lahko pred križiščem, v katerem želim zaviti v desno, predvidevam, kaj se dogaja na desni strani. Preden dejansko zavijem, pa seveda obvezno pogledam čez desno ramo, da se prepričam, da ni nikogar tam. Je pa verjetno to zelo težko, če z eno roko držiš telefon na ušesu.«

5. Vozite s primerno hitrostjo

Kako hitro smejo voziti kolesarji? Evropska listina o varnosti v cestnem prometu pravi: »Tako hitro, da lahko kolesar kolo stalno obvladuje in se zlahka ustavi pred pričakovano oviro. Hitrost mora biti prilagojena stanju ceste, gostoti prometa, vremenskim razmeram, vidljivosti in preglednosti ceste, stanju vozila in morebitnega tovora, tako da lahko kolesar ustavi na primerni razdalji. Največja dovoljena hitrost kolesarja je na kolesarskih poteh in stezah omejena na 25 kilometrov na uro, v območjih umirjenega prometa in območjih za pešce na pet kilometrov na uro, na drugih cestah, ki jih kolesar sme uporabljati, pa lahko vozi največ tako hitro kot druga vozila.«

Za vas smo se podali na ulice in izkusili vse nevarnosti, da jih vam ne bi bilo treba.

Vedenje kolesarja na cesti