Čeprav se temperature že dvignejo krepko prek sedem stopinj Celzija, v trenutnih razmerah večina voznikov še vedno vozi z zimskimi pnevmatikami.
A zavedati se je treba, da je voziti z zimskimi pnevmatikami v višjih ali celo poletnih temperaturah lahko v določenih situacijah ravno tako nevarno kot obratno - predvsem pa bistveno bolj potratno. Zimske pnevmatike z globljim profilom ter lamelami in občutno mehkejšo gumeno zmesjo se namreč najbolje izkažejo pri temperaturah do 7 stopinj Celzija, pri višjih temperaturah pa se začne gumena zmes pregrevati, postane premehka, več je zdrsa, nenatančnosti, pa seveda tudi obrabe (in porabe goriva). Kdaj je ta razlika najbolj opazna in nevarna?
1. Med zaviranjem.
Letna pnevmatika ima precej večji odtis oziroma površino, s katero je v stiku s podlago, ter čvrstejšo, bolj povezano strukturo blokov (zimska ima mehkejše, globlje bloke s številnimi lamelami) oziroma bolj tog profil, kar v povezavi s posebno gumeno zmesjo pomeni tudi, da ima v toplejših dneh in na mokri podlagi bistveno krajšo zavorno pot. Zato pozor: pri 15 stopinjah Celzija se bo vozilo z letnimi pnevmatikami ustavilo približno 6 do 7 metrov prej kot vozilo, ki vozi z enako hitrostjo in ima zimske pnevmatike. Ali še v odstotkih: kakih 13 odstotkov prej se boste z letnimi pnevmatikami ustavili na suhem in kar 26 odstotkov prej na mokri podlagi.
2. Med zavijanjem, ko avto ne uboga več.
Zaradi mehke in zelo prilagodljive zmesi ter globokega profila s številnimi lamelami (in mehkejših bokov) je v toplejšem času pnevmatika z oznako M+S (sploh tista z ikono gore s snežinko, ki označuje zimsko pnevmatiko za resne zimske razmere) podvržena pregrevanju, posebej še na daljših avtocestnih vožnjah. To je opazno predvsem v zavoju, ko se takšna pnevmatika hitreje in bolj poda, vozilo drsi in s tem še dodatno dvigne temperaturo tekalne površine, zmes zato postaja še mehkejša in izgublja oprijem, zavorna pot je daljša, voznik pa vse to opazi tudi na volanu kot bolj ohlapen, nenatančen občutek. Vse to pride še bolj do izraza pri športnih modelih vozil, kjer sta odzivnost in okretnost bolj izpostavljeni.
3. Ko se poveča poraba - in obraba
Zaradi omenjenih lastnosti zimskih pnevmatik je seveda logično, da jim višja temperatura, povezana z avtocestnim nabiranjem kilometrov ne ustreza. Obraba zimskih pnevmatik je zato pri temperaturah, ki so višje od sedmih stopinj, lahko precej višja in prav lahko se zgodi, da boste hitro blizu ali celo pod zakonsko določeno mejo (3 mm), večkrat pregreta gumena zmes pa ob tem seveda slabše opravlja svoje delo pozimi.
Zaradi večjega trenja in kotalnega upora zimskih pnevmatik se poveča tudi poraba goriva, saj mora motor bolj garati, da avto doseže zmogljivosti, ki jih želite. In s tem tudi materi naravi ne naredite nič dobrega, saj izpust CO2 raste s porabo goriva. Svoje doda še struktura pnevmatike - letne imajo na primer trše boke in s tem tudi manj kotalnega upora. In če k temu dodamo še morebiten minimalno prenizek tlak v pnevmatikah, je učinek še bolj izrazit.
