Avto je prizorišče velikih in malih dram, usodnih ljubezni in frfotavih metuljčkov v želodcu, prijetnih pogovorov, razgretih debat in neplodnih prepirov. je nadaljevanje partnerskega odnosa z drugimi sredstvi. pa imajo res prav tisti, ki pravijo, da svojega partnerja zares spoznaš šele po tem, ko si z njim preživel nekaj časa v avtomobilu?
Morda. Vsekakor pa drži, da imajo še najbolj prav vsi, ki zatrjujejo, da je za varnost v prometu nevarno vse, kar voznikovo pozornost preusmerja s ceste. To pa so torej prav vsi vaši sopotniki, tudi vaš dragi oziroma draga.
»KAKO PA VOZIŠ?!«
Avtomobilska kabina je zaradi številnih razlogov pogost prostor tako za razčiščevanje sporov med pari ali v družini kot tudi za izboljšanje odnosa in spravo po prepiru. »V obeh primerih pa to vpliva na razpoloženjska stanja voznika in jih spreminja, kar se praviloma močno pozna tako na zbranosti kot tudi v slogu in ritmu oziroma dinamiki vožnje,« opozarja inštruktor varne vožnje Andrej Brglez in dodaja: »Na inštitutu ICK se že vrsto let ukvarjamo z ugotavljanjem, kaj lahko voznika v interakciji s sopotniki zmoti in v kakšni meri to vpliva na raven varnosti vožnje. Organizirali smo tudi delavnico, ki je že nekoliko spominjala na svetovalnico za pare v težavah, in sicer za pare, pri katerih en partner ali oba med vožnjo tako pogosto in na tak način komentirata vožnjo drugega, da to slabo vpliva na varnost, seveda pa načenja tudi partnerski odnos. Predvsem veliko voznic zato na primer sploh ne vozi več, saj so pripombe partnerjev o načinu njihove vožnje take, da jih raje ne poslušajo.«
Tako raziskave kot osebne izkušnje kažejo, da je povod za spor lahko tako rekoč kar koli: nenadno zaviranje, trobljenje avtomobilu, ki vas je ravnokar prehitel, narobe nastavljena klimatska naprava, nadzor nad radijskim sprejemnikom, prehitra vožnja, prepočasno speljevanje pri zeleni luči … Kako si pomagati? Eden od nasvetov je gotovo ta, da se zavedate, da si vaš partner zasluži spoštovanje, in če mu vaš vozniški slog povzroča nelagodje in strah, ga na skupnih vožnjah prilagodite. Komentarje o njegovi oziroma njeni vožnji se trudite zadržati zase, hkrati pa sami kot voznik take, ki so očitno spontan odziv na situacijo (denimo prestrašen krik ob prehitevanju v škarje), razumite in oprostite.
Skušajte sprejeti dejstvo, da vaš partner pač vozi tako, kot vozi, in ga nehajte spreminjati. Niste inštruktor vožnje. In zelo pomembno: če se vaš sopotnik med vožnjo z vami počuti v nevarnosti, to kot voznik spoštujte in spremenite slog vožnje. »Če voznik velja za pilota potovanja, to pomeni, da je sopotnik kopilot. V tej vlogi je odgovoren za potnike v vozilu in naj se nikar ne osredotoča na tehniko pilotove vožnje, pač pa na pomoč pri navigaciji in zadovoljstvu potnikov,« svetuje tudi inštruktor varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem Manuel Pungertnik.
MOBILNA TERAPIJA
Če že morate glasno izražati nesoglasja s svojim partnerjem, poskusite za to najti drug kraj in čas, kot je vožnja v avtomobilu. Prepiri namreč močno vplivajo na vožnjo in varnost v prometu. Voznik postane manj pozoren na dogajanje na cesti, težje predvideva dogodke in morebitne nevarnosti, prav tako težje nadzoruje hitrost in oddaljenost od vozila spredaj. Toda ljudje pogosto začnejo razreševati partnerska nesoglasja tako rekoč v istem trenutku, ko se znajdejo skupaj v avtu.
»Avto se jim namreč zdi nevtralno okolje, ki jih ne ogroža. Partnerjema se zdi to drugače, kot če bi sedla za isto mizo, da bi se temeljito pogovorila. Ob tem se namreč ljudje pogosto počutijo nelagodno in pod pritiskom,« pravi terapevtka Laura Marcus. »Tu pa je še dejstvo, da v avtu oba gledata naprej. Ljudem je pogosto lažje povedati, kaj jih muči, če ne gledajo vpletene osebe.« Marcusova trdi, da je manjše spore dejansko celo lažje zgladiti med vožnjo, zadeva pa se zaplete, če je problem resnejši in se debata razvname.
Kaj pa prepiri po telefonu? Ti so (pri prostoročnem telefoniranju, seveda) menda celo manj nevarni od prepirov s partnerjem, ki sedi zraven vas, saj so pri mobilnem prepiranju vaše vozniške sposobnosti boljše. Tako vsaj pravi dr. Terry Lansdown z univerze Heriot-Watt, ki je opravila raziskavo, objavljeno v Journal of Accident Analysis and Prevention. Med strategijami, s katerimi se lahko izognemo jezi, navaja to, da priznamo, da se hitro ujezimo, in sporne teme spremenimo ali neprijeten pogovor odložimo. Če je partner v vozilu, je to težje, smo pa tudi bolj nagnjeni k temu, da se oziramo k njemu in skušamo razbrati izraz na njegovem obrazu. Po telefonu je partnerja lažje ignorirati. A dejstvo je: »Ko ste v vozilu, ne morete imeti konstruktivnega prepira, ker je eden od vaju zaposlen z vožnjo.« Pa ne le vroče besede, tudi odsotnost komunikacije naredi svoje. Če eden od partnerjev drugega ignorira in ves čas vožnje namenja brskanju po pametnem telefonu ali tablici, telefonskim pogovorom s prijatelji ali branju revij, lahko to v drugem vzbudi kup negativnih čustev, ki privedejo do jeze. Tovrsten stres je vsekakor nezaželen, saj vodi v slabšo pozornost in reakcijski čas voznika, zaneti pa lahko tudi iskro spora, ki preraste v prepir z vsemi njegovimi pastmi za varno vožnjo.
»MAMI, OČI!«
Kako pogosto se oba partnerja naenkrat ozreta nazaj k otrokom, ki neutrudno jočejo, se odpenjajo, hočejo to in ono …? To se verjetno ne dogaja prav redno, se pa zgodi. »Otrokom se danes posvečamo drugače kot nekoč in to se pozna tudi na vožnji. Stalna razpoložljivost in pozornost staršev do otrok imata veliko za vožnjo negativnih stranskih učinkov. Obračanje voznice ali voznika k otroku na zadnjem sedežu, kar je pogosto početje na primer pri jokajočih dojenčkih, se lahko zelo hitro konča z vožnjo po nasprotnem voznem pasu. Večji otroci zahtevajo drugačno pozornost, in čeprav se voznica in voznik nikoli ne bi smela obračati in ponujati hrane, brisati polite pijače in podobno, je takih staršev ogromno. Otrok ne bo utrpel nobene škode in razvojnega zastoja, če bo moral za izpolnitev svoje želje počakati do prvega počivališča, kjer se mu bodo lahko starši varno in primerno posvetili. Pa ne gre samo za to, da se pri takem početju močno poveča možnost nesreč, ampak tudi za to, da dajemo s takim početjem otokom napačen vzorec obnašanja med vožnjo, saj vozniku ni na prvem mestu varnost vožnje, ampak ustrežljivost in posvečanje potnikom,« je oster inštruktor varne vožnje Andrej Brglez.
