Videoposnetek iz porodne sobe, ki prikazuje smejočo se mamo, tik preden se ji rodi prvorojenka, je vzbujal vtis, da je Uroševa žena strašno potrpežljiva. Ob posnetku nasmejane malčice, obkrožene z dvema psoma, je bilo slutiti, da je Uroš obdarjen s povsem umirjenim otrokom. Ključniki pod družinskimi slikami - #love #family #širimoljubezen - so nakazovali, da se morda v zafrkantu, ki ga poslušamo in gledamo na radiu Antena, skriva nežna duša, ki med svoji dve dekleti razdaja neskončno ljubezen, a jo zna hkrati velikodušno širiti tudi naokrog. In potem se je izkazalo, da je vse čisto res!
Dan D: ko pride Ula
Urošu Bitencu, znanemu glasu radia Antena, je »fajn« - ker je »fajn« on in ker je »fajn« njegova družinica. »Kar nekako zgodilo se nama je. Prav veliko nisva načrtovala, ampak naenkrat sva imela dva psa, kupila sva stanovanje, se poročila, dobila Ulo Sijaj in nov avto,« se s širokim nasmehom spominja Uroševa žena Antea, tista, ki jo je njen soprog nekega meglenega dne pred devetimi meseci med popadki snemal v porodnišnici. Uroš medtem iz Superba izpusti še dva štirinožna družinska člana, Sherlocka in Polono, v naročje pa nežno stisne malčico, ki brezskrbno začne neselektivno širiti nasmehe.
Zlahka razumem, zakaj z Anteo pravita, da jima je Ula razsvetlila življenje na nešteto načinov. »Ne le da je smisel življenja dvignila na povsem drugo, višjo raven, ampak naju je tudi izboljšala kot človeka. Zdaj na primer neprimerno bolj razumeva in ceniva to, kar so starši storili za naju,« hvaležno opisuje Antea.
Obema je povsem jasna ena in najpomembnejša vrednota, ki jo želita omogočiti svoji hčerki: življenje v ljubeči družini. Ko Uroš mehko pogleda proti svojima puncama, ki se crkljata na travi, in pojasni, da je Ula svoje ime dobila, ker Uroš Ljubi Anteo, nimam druge možnosti, kot da sklenem, da jima ta na videz preprost življenjski cilj že uspeva.
Skupaj za skupno dobro
Ampak zavrtimo zgodbo malo nazaj. Uroš je bil menda v mladosti »precej neumen«, kot sam opiše svoje mladostniške vragolije, recimo tisto, ko je samo v spodnjicah tekel okoli Blejskega jezera zgolj zato, ker mu je prijatelj rekel, da si ne upa. O »neumnosti « ni več sledu, tudi tveganih avantur se Uroš po Ulinem rojstvu ne loteva več, je pa brez dvoma ostalo še precej razigranosti in ustvarjalnosti za nenavadne podvige, tudi v službi. »Imam najboljšo službo na svetu! Vsako domislico, ki zraste v moji glavi, na Anteni podprejo,« se z nasmehom spominja trenutka, ko je obdan z varnostniki in preoblečen v slavnega igralca Buraka pozdravljal oboževalce. »A morda še pomembnejše se mi zdi, da je prepoznavnost, ki je del takšne službe, odličen vzvod za to, da s svojim vplivom po družbenih omrežjih dosežem še kaj večjega, širšega.«
Tako kot se pot začne z enim korakom, se pač tudi sprememba začne z enim človekom. En sam Uroš lahko z enakomislečimi vplivneži na Oviratlonu dvigne glas za otroke, en sam Uroš je dovolj, da še koga spodbudi k udeležbi na dobrodelnih prireditvah, kot sta ljubljanski tek Hop na Grad in tek na vrh Kristalne palače.
Ko pomislim na vse projekte, ki si jih je že izmislil in z brezpogojno Anteino podporo pri njih tudi vztrajal, ga vprašam, ali mu ta vihrajoči um ponoči sploh dovoli spati. »Seveda, posebno zato, ker Ula spi vso noč,« ponosno pritrdi. Hkrati pa z velikim zanosom razloži, kako veliko mu pomeni, ko mu gospodinja s Štajerske sporoči, da je začela migati, ker jo je navdihnila njegova odločitev, da vsak dan vsaj 15 minut nameni športu, pa četudi je to tek po stopnicah. In navdušen je nad tem, kako se je še nekdo z njegovo spodbudo odločil, da ne bo več pil alkohola. Ja, Uroš celo na svoji fantovščini, na kateri je moral gigantskega plišastega konja med tekom nositi do Trojan in ga na poniju voziti do Celja, ni spil niti kapljice alkohola. »Po bolezni sem preprosto ugotovil, da mi alkohol ne prija. In to je vse,« Uroš poenostavi svoj izziv.
»Njegov izziv je recimo tudi, da avto vozi s kar se da majhno porabo,« mi na skrivaj pove njegova sovoznica in sopotnica na mnogih izletih, ki so jih in jih še bodo naredili s svojim Superbom. Pa Uroš vendarle sliši ženin komentar in v smehu doda, da je pač Gorenjec in da ga kar malo vrže iz tira, ko vozi Antea in podre vse njegove upe za novo rekordno majhno porabo. Antea, ki jo Uroš nadvse rad kliče žena, pa v svoje opravičilo doda, da je poraba že tako ali tako majhna: »Zakaj bi potem varčeval?«
Najpomembnejši projekt: živeti
Površnemu očesu bi se utegnilo zdeti, da Uroševo življenje poganjajo izzivi, da njegove nemirne noge stalno potrebujejo nov cilj, višje nadstropje, nov vrh. Morda včasih. Ampak v družini ni izzivov, v družini ni poseganja po več, bolje, hitreje, izvirneje, bolj noro. V družini Bitenc ni tekmovanja za prevlado, je en sam zen.
»Uroš je res vrhunski ati. Sva povsem enakopravna partnerja, oba delava vse, nikomur ni nič težko. Previjanje, vstajanje, hranjenje, igranje, vse nama je v užitek,« Antea iskreno opiše njihovo skupno življenje. In če je otrok res ogledalo staršev, potem njenim besedam moram verjeti. Ula med njima ne izbira, obema se smeji, oba enako močno udari s palico, enako se odziva na ljubkovanje in pomirjanje obeh. In s popolnim občutkom varnosti se igra tudi v mojem naročju, medtem ko njena starša z vso vnemo plešeta pred objektivom.
Dobro jima gre, če vemo, da je Uroš pravzaprav plesni začetnik. Za svojo poroko pred dobrim letom se je prvič v življenju naučil plesno koreografijo. Anteo pa tudi producente oddaje Zvezde plešejo je tako navdušil, da so ga povabili k sodelovanju. »Nisem mogel reči ne, ampak hkrati sem bil kar vesel, da sem šel hitro domov. Bilo je izjemno naporno: po službi vsak dan na trening, punci sem videl bolj malo. Bilo je zabavno, ampak raje sem z njima,« se spominja Uroš.
Kot da naju s fotografom ne bi bilo, Uroš in Antea brez glasbene spremljave zaplešeta valček, se poljubita, objameta. Ob tretjem Uroševem »Poglej, kako lepo ženo imam!« neham šteti ljubeznivosti, ki jih mož izkazuje soprogi. In čeprav moram z vso dolžno iskrenostjo njeno lepoto priznati tudi jaz, me še bolj kot to navduši njena milina. Ne čudim se, da so Anteo izbrali za igro v ansamblu tankočutne ljubezenske drame Cvetje v jeseni. Razumem, zakaj je pri svojem delu z ljudmi tako uspešna. Predvsem pa vem, zakaj je Uroš v tej ženski našel svojo brezpogojno podpornico. Tisto, ki razume, ko jo iz radijskega etra naheca za prvi april. Tisto, ki razume, zakaj je pomembno, da skupaj #širimoljubezen. Tisto, ki po treh debelih urah fotografiranja, poziranja, animiranja Ule in potrpežljivega odgovarjanja na nešteta vprašanja mirno sede za volan in pelje domov, da lahko Uroš zajaha kolo in udejanji svoj izziv #sportvsakdan. In pri tem ne pozabi dodati, kako ji je Uroš všeč v oprijetih kolesarskih oblačilih.
Kar navdihujoči so tile člani družine Bitenc. Če bi zaključek pisali oni, bi verjetno napisali takole: Družina je vse. Ljudje s(m)o bistvo. Objemite in poljubite svoje ljube. Povejte jim, da so za vas lepi. Pokažite jim, da so pomembni in ljubljeni. Potem se z njimi usedite v avto in jih peljite na avanturo, ki je ne bodo pozabili, pa četudi na lov za zakladom v bližnji gozd. Kajti to je #pravoživljenje. To je #pravaljubezen.
