HEV, PHEV, BEV, FCEV … Se tudi vam kdaj zazdi, da se izgubljate v vse bolj številnih okrajšavah in poimenovanjih za različne tipe električnih vozil? Ta članek vam bo pomagal, da se boste v svetu e-kratic laže znašli.
'Električno vozilo' ali 'električni avtomobil' je precej obsežen pojem, ki v svojem najširšem pomenu označuje vsako vozilo, ki za svoj pogon uporablja električno energijo. Ta vozila lahko razdelimo na baterijsko električna vozila (ali s tujko BEV, battery electric vehicle), hibridno električna vozila (HEV, hybrid electric vehicle, krajše hibridi) in električna vozila z gorivno celico (FCEV, fuell cell electric vehicle).
1. Tip: Baterijsko električna vozila
Baterijsko električna vozila se za pogon zanašajo le na električne motorje in energijo iz baterije. Električno energijo lahko v baterijo shranijo preko polnilnih točk oziroma polnilnic. Tak primer je na primer prihajajoči električni Citigo. Razlika med hibridnimi vozili in baterijsko električnimi vozili je predvsem v dejstvu, da se pri hibridih električnemu pogonu še vedno pridružuje tudi motor z notranjim izgorevanjem. Primer takega vozila je Superb PHEV, ki ga bo Škoda predstavila v kratkem.
2. Tip: Električna vozila z gorivno celico
Električno vozilo z gorivno celico (FCEV), sicer za pogon še vedno uporablja moč električnega motorja, vendar pa gre tu za drugačen način shranjevanja in pridobivanja energije. V tovrstnem avtomobilu je večino prostora, ki je sicer namenjen za baterijo, zamenjal rezervoar za vodik in komplet gorivnih celic, kjer se s pomočjo kemične reakcije vodik pretvarja v električno energijo in vodno paro. To seveda res zveni zelo obetavno, toda gre za zelo kompleksno rešitev, z visokimi stroški izdelave, hkrati pa je vodik še daleč od enostavne dosegljivosti.
3. Tip: Hibridna električna vozila
Hibridna električna vozila (HEV) lahko razdelimo v več podvrst. V osnovi obstajata dva načina delitve. Po prvi metodi jih razvrščamo glede na postavitev pogonskega sklopa, torej na serijske ali paralelne hibride ter na hibride z razdelilnikom pogona.
a) Serijski hibridi
Gre za tip hibridov, ki za pogon vedno uporablja električni motor. Motor z notranjim izgorevanjem, ki je vedno zraven, pa sistem uporablja le za polnjenje baterije. Tak hibrid ima svoje prednosti v urbanem, mestnem prometu, predvsem pa tam, kjer je ogromno speljevanja in ustavljanja. V takem načinu vožnje je klasični pogon z notranjim zgorevanjem seveda manj učinkovit.
b) Paralelni hibrid
Tak tip hibridnega vozila lahko za pogon uporablja električni motor, motor z notranjim zgorevanjem ali celo kombinira oba pogona. Je bolj učinkovit kot serijski hibrid pri višji hitrosti, kjer se lahko zanese na motor z notranjim zgorevanjem ali celo potencial kombinirane moči obeh motorjev, če je to potrebno.
c) Hibridi z razdelilnikom moči
V tem hibridu razdelilnik moči skrbi za preklapljanje med serijskim in paralelnim načinom dela. To pomeni, da ga lahko žene bodisi električni motor (motor z notranjim izgorevanjem pa pri tem žene drugi električni motor, ki deluje kot generator), bodisi motor z notranjim zgorevanjem ali pa kombinacija obeh.
Druga metoda delitve hibridnih električnih vozil razvršča hibride po stopnji hibridizacije, in sicer na mikro hibride, blage ali delne hibride, polne hibride in priključne hibride.
a) Mikro hibridi
Gre za najnižjo stopnjo hibridizacije, saj je vse, po čemer se ti hibridi ločijo od klasičnega pogona, sposobnost regeneracije kinetične energije v električno ter start/stop sistem. Mikro hibrid torej uporablja energijo, ki jo pridobi iz regeneracije, za polnjenje 12V baterije, za učinkovito delovanje start/stop sistema ter razbremenitev alternatorja in s tem seveda za razbremenitev motorja z notranjim zgorevanjem in znižanje njegove porabe ter izpustov CO2.
b) Delni hibridi
Tak hibrid je že opremljen z električnim motorjem, vendar pa za pogon koles še vedno uporablja motor z notranjim zgorevanjem. Električni motor mu pomaga pri speljevanju in pospeševanju, predvsem s svojim darežljivim navorom pri zelo nizkih vrtljajih. Takšni hibridi so lahko opremljeni tudi z dodatno, zmogljivejšo baterijo, ki je sposobna hitrejšega polnjenja in praznjenja ter lahko sprejme več energije pri regeneraciji kinetične energije. To še bolj pomaga pri dodatnem potisku, ki ga zmore električni motor, s tem pa pomaga tudi zmanjševati izpust CO2 in porabo.
c) Polni hibridi
V tej stopnji hibridizacije je električni motor sposoben sam poganjati vozilo, njegova omejitev je le zmogljivost baterijskega paketa (običajno le nekaj kilometrov).
d) Priključni hibridi
S tehničnega stališča je to preprosto polni hibrid z nekaj dodane tehnologije. Največja razlika med obema je predvsem v tem, da polni hibrid za svoje delo sam generira potrebno električno energijo (z regeneracijo in preko motorja z notranjim zgorevanjem), medtem ko PHEV model lahko pogonsko baterijo polni tudi preko zunanjega vira energije, torej prek domače vtičnice ali polnilnice. Zaradi večje zmogljivosti tovrstne baterije lahko PHEV vozila danes prevozijo okoli 50 kilometrov zgolj s pomočjo električnega pogona, torej ne da bi se zagnal motor z notranjim zgorevanjem. To je predvsem zelo praktično v mestnih središčih ali pri zgoščenem prometu. Ena od najbolj izrazitih prednosti je zato najnižji izpust CO2 od vseh tipov navedene hibridne tehnologije. V to kategorijo sodi tudi prihajajoči novi Superb PHEV.
