Tereza priznava, da se po mestu vozi, samo če je to nujno. Veliko bolj uživa na daljših družinskih izletih. Za volanom je pazljiva in skozi ostre ovinke na strmem spustu proti obali vozi varno. »Tako bomo vsaj ustvarili nekaj energije za kasneje,« se nasmehne in nas spomni, da Superb iV zavorno energijo uporablja za polnjenje svoje baterije.
Jiří Kalfař Terezo pozdravi v preprosto opremljenem prostoru in ona se takoj začne ozirati za novimi kosi: pritegnejo jo rdeče krilo, ki je bilo pobarvano brez uporabe kemikalij, pa žlahtna čipka iz šestdesetih let, ki jo je Jiří odkril na lokalni tržnici in ji vdahnil novo življenje, ter obleka iz kapoka in t. i. budistične svile.
»Naravni materiali so pomemben del trajnostne mode. Toda najpomembnejše je, da ni presežkov ali odpadkov. Velike znamke po navadi pri vsaki kolekciji izdelajo do četrtino oblačil preveč; ta se nikoli ne prodajo. Vsega je preveč, ustvarja se ogromno odpadkov, ki jih sežigajo, pri tem pa porabljajo nepotrebno energijo in material. Človeško delo je podcenjeno, razmere v tovarnah in delavnicah zunaj Evrope so nedostojne. Ko pomisliš na škodo, ki jo ustvarja moda, razumeš, kako uničevalen je ta posel. Jaz ga skušam opravljati drugače,« pojasnjuje oblikovalec.
Sam reciklira lastne kose z modnih revij, pri tem pa kombinira stare materiale z novimi in jim vdahne novo življenje. Oblačila izdeluje le v majhnih količinah. »Navadili smo se na ekscese. Več bi morali razmišljati o tem, ali res potrebujemo nova oblačila ali pa je stara mogoče popraviti oziroma uporabiti kako drugače. Hitra moda je kot hitra prehrana - gre za izbiro, ali želiš biti in ostati le potrošnik ali bi lahko spremenil svoje navade,« pravi Jiři.
Tereza preizkusi nekaj kombinacij in prisluhne zgodbi o vsakem kosu. Končno se odloči za jopič z odprtinama, ki ga je mogoče nositi kot pončo. »Izdelan je iz reciklirane tkanine, ki sem jo kupil, ko so jo želeli zavreči kot ostanek. Iz nje sem izdelal le nekaj kosov in nikoli več ne more nastati noben tak, ker preprosto ni več tega blaga. Denar danes ne more zagotoviti ekskluzivnosti, a izdelek je lahko edinstven zaradi tega, kako je nastal. Lahko se počutite odlično ob zavedanju, da stvari, ki jih imate, nimajo negativnega vpliva na planet.«
Tereza sede v avto v svojem novem jopiču. Kljub popoldanskemu soncu je v modelu Superb iV prijetno hladno, saj ga je ohladila, že ko je bila v salonu, po telefonu. »Uživam v iskanju novih načinov, ki povezujejo tisto, kar imam rada, s skrbjo za okolje,« še doda z zadovoljnim nasmehom in v tišini, ki je ne zmoti hrup motorja, odpelje proti domu.
Trajnostna moda v Sloveniji
V Sloveniji imamo nekaj odličnih predstavnikov in predstavnic trajnostne mode, ki po besedah izdelovalke nakita Marjete Hribar dejansko spreminjajo trende, kar je ključno pri napredku v pravi smeri. Nekateri še pred desetimi leti v tem niso videli smisla, danes pa že velika večina ljudi razmišlja v tej smeri. Tudi Tina Princ, ustanoviteljica in kreativna direktorica znamke Things I Miss, ene izmed najbolj trajnostnih znamk na svetu, je mnenja, da se v Sloveniji dogajajo zanimivi premiki na področju trajnostne mode.
Sama je ena od pionirk na tem področju pri nas, vendar ji trajnost pomeni veliko več kot le moda. »Trajnost je zame način (so)bivanja, način delovanja, način razmišljanja. Uporabljamo zgolj certificirane materiale in tkanine. Kreiramo po konceptu zero waste. Vsi presežki, ki nastanejo v procesu kreiranja, se kasneje osmislijo v novih zgodbah, svežih formah in dobijo nove uporabne vrednosti. Krožno in trajnostno sta esenci našega delovanja.« Trajnost je Tinin način življenja tudi zasebno: »Večji del tedna preživimo s skiroji, kolesi in peš. V avtu smo večinoma le takrat, ko se odpeljemo na počitnice ali izlet.«
Ajda Adamič Metlikovič, soustanoviteljica znamke Tivoli Clothing, pri kateri je trajnost vodilo, ki so ga vpeljali v vse vidike nastajanja otroških oblačil, poudarja, da si za trajnostni način prizadevajo tudi na vseh drugih področjih življenja, od prehranjevanja, potrošnje, proizvodnje do lokalne in ekološke pridelave. Živijo po principih manj je več in brez odpadkov. Njeno najljubše prevozno sredstvo je kolo: »Z njim lahko po mestu najhitreje križarim po različnih opravkih. Ob slabšem vremenu uporabljam mestni potniški promet, kar se včasih prav prileže, saj lahko med vožnjo preberem nekaj strani kakšne res dobre knjige ali pa se za trenutek umirim in prepustim toku misli.«
Problem sodobne hitre mode so tudi modni dodatki iz spornih materialov. Marjeta Hribar oblikuje inovativen nakit iz premoga po principu 'iz narave si in v naravo se povrneš'. »Moj nakit deluje na način, da premog v kombinaciji z nerjavečim jeklom in biorazgradljivo gumo spremenim v uporabne nosljive kose nakita.« Zagovarja tudi trajnostno mobilnost: »Skušam uravnotežiti potrebe in nujnost uporabe avtomobilov, če ne drugače, tako, da si vozilo delimo. Vendar pa z veseljem skočim na skiro, kolo ali rolerje, ki imajo pozitiven vpliv tako na okolje kot na zdravje.« V prihodnosti si želi investirati v priključni hibrid ali električno vozilo, saj taki avtomobili po njenem mnenju predstavljajo eno boljših rešitev, ki jih potrebujemo za lepšo prihodnost.
