O tem, kako voziti v gneči in kaj lahko storimo, da si tako vožnjo olajšamo, smo se pogovorili z Mitjo Jeseničnikom, inštruktorjem varne vožnje AMZS.
Kako najpravilneje vozimo v gneči, da bomo kot voznik čim manj trpeli, hkrati pa seveda ne bomo preveč obre menjevali pogonskega sklopa vozila in okolja?
Idealna rešitev bi bila, če bi lahko svoje poti prilagodili tako, da bi se nanje odpravili ob urah, ko ni gneče oziroma je ta manjša. A ker se ji marsikdaj ne moremo izogniti, se moramo takšnemu stanju na cestah prilagoditi. Vsekakor se priporoča, da imamo že ob nakupu vozila v mislih tudi te manj prijetne prometne situacije. Sodobni avtomobili z avtomatskim menjalnikom in asistentom za pomoč v gneči nam lahko vožnjo zelo olajšajo. Slednje velja tudi za kombinacijo avtomatskega menjalnika in aktivnega tempomata. Če nam torej pri speljevanju in zaviranju lahko pomaga napredna tehnologija, so vozniški manevri lahko še boljši in za voznika udobnejši. Ob tem pa se moramo zavedati, da je za vožnjo še vedno odgovoren voznik, zato mora biti pozoren, da resnično vozi po pričakovanjih in je speljevanje vozila pravočasno.
Če imate avtomobil z ročnim menjalnikom, priporočamo umirjeno vožnjo z dobrim predvidevanjem pomikanja kolone, da boste maksimalno izkoristili zaviranje s pomočjo motorja in postopno pospeševanje. Ko z vozilom stojite na mestu, izrabite čas in z izbiro nevtralne prestave omogočite levi nogi trenutek počitka, da lahko sprostite napetost v mišicah. Hkrati ostanite pozorni na premikanje kolone.
Svetujemo, da tudi v koloni vozite na varnostni razdalji, ki vam omogoča pregled nad dogajanjem pred vami in umirjeno prilagajanje spremembam v pretočnosti prometa. Seveda je smotrno omeniti tudi električna vozila in prednost upravljanja avtomobila z le eno stopalko. Zaradi rekuperativnega zaviranja lahko vozite samo s pedalom za plin, saj vozilo samodejno, že ob popuščanju plina, zmanjšuje hitrost. Takšna vožnja vam, ko se nanjo nekoliko privadite, postreže z veliko umirjenosti. Je namreč izredno tiha in z brezstopenjskim menjalnikom še dodatno udobna.
Katere pa so sicer najpogostejše napake, ki jih delamo vozniki pri upravljanju avtomobila v gneči in zastojih?
Ena najpogostejših napak je, da se nam začne muditi na cilj, ker si v glavi že vnaprej ustvarimo psihološki pritisk zaostanka, ki naj bi nam ga povzročila gneča. Povišana raven stresa vpliva na način vožnje - ta postane agresivnejša, dogajajo se izsiljevanja in nepotrebna vrivanja, ki splošno stanje gneče le še poslabšujejo.
Vožnja na prekratki varnostni razdalji ustvarja pritisk tudi pri vozniku, ki vozi spredaj. Če pride do popolnega zastoja, je pri takem načinu vožnje tudi oteženo umikanje intervencijskim vozilom, ki bodo eventualno pripeljala od zadaj. Običajno pa z grobim pospeševanjem in hitenjem za premikajočo se kolono ustvarjamo narivanje ali valo74 vanje prometnega toka. To se v mnogih primerih rado konča z naleti enega ali več vozil.
Če izpostavimo najpogostejše napake, bi te bile: grobo pospeševanje, pozno in sunkovito zaviranje, vožnja na prekratki varnostni razdalji, izbira neustrezne prestave, vožnja z drsečo sklopko (predolgo zastajanje noge na sklopki), ustavljanje preblizu vozila spredaj (pomanjkanje manevrskega prostora za umikanje), egoistično ravnanje ...
Obstajajo kakršne koli ocene, kolikokrat voznik pritisne na pedal za sklopko, plin, zavoro, recimo v času ti pičnega zastoja?
Takšne ocene bi bile zelo nerealne, saj je preveč odvisno od voznikovega načina vožnje. Dinamični vozniki bodo na sklopko in tudi zavoro najverjetneje pritisnili večkrat kot umirjeni. Spet so v teh skupinah pozorni vozniki in tisti, ki bolje predvidevajo, ter taki, ki spremljajo le prvo vozilo pred seboj. Dejstvo pa je, da manj ko bomo uporabljali sklopko in zavoro, manj bomo obremenjevali tehniko in posledično tudi manj utrujali svoje telo.
Vzemimo gnečo za izziv. Poskusimo natančno oceniti potek prometa, da bomo kar najmanj zavirali in ustavljali. S tem se razbremenimo, hkrati pa pripomoremo k večji pretočnosti prometa. Če boste preizkusili tak način vožnje, boste hitro opazili, da je ta dosti manj stresna in naporna.
Kako pa lahko sprostimo nogo, če se nam ta trese ali imamo v njej krče oziroma bolečine?
Nogo lahko pretegnemo in sprostimo, če izberemo nevtralno prestavo. Krče preprečujemo tudi z ustreznim sedežnim položajem. Le tako bo naše telo pravilno podprto s sedežem in bodo okončine primerno pokrčene, s čimer se izognemo napetostim v mišicah, ki mnogokrat povzročijo bolečine in krče.
